Poudarek posveta o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki sta ga organizirali Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bil na dvigu kakovosti življenja na podeželju ter razvoju dopolnilnih dejavnosti s področja socialnih storitev na kmetijah. Dopolnilne dejavnosti morajo v novi programski politiki imeti večji pomen, če želimo, da se na kmetijah razvijajo.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v uvodnem nagovoru poudaril, da imajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah multiplikativni učinek, saj ne gre samo za pridelavo in porabo lokalne hrane, ampak prispevajo k obdelanosti podeželja, biotski raznovrstnosti, razvoju turizma ter gastronomije in ne nazadnje razvoju gospodarstva. Prav zaradi zavedanja pomena pomena dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so v okviru protikriznih ukrepov namenili finančno pomoč za dopolnilne dejavnosti, ki so imele izrazite težave zaradi izpada dohodka. Z interventnim zakonom je bilo rezervirano 2,3 milijona evrov sredstev. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tudi del SKP, v pravkatr iztekajočem obdobju jim je bilo namenjeno dobrih 9 milijonov evrov, v naslednjem pa bodo vključene v več ciljev Strateškega načrta.

DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Z VEČ OMEJITVAMI KOT DRUGE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Novo programsko obdobje in z njim Strateški načrt mora vključevati tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji oziroma širšo diverzifikacijo, je začel svojo predstavitev na spletnem posvetu direktor KGZS Branko Ravnik. V kmetijstvu se je treba osredotočiti na dodano vrednost, kjer je še veliko možnosti in priložnosti. V KGZS so že leta 2018 opozorili, da je dopolnilnim dejavnostim potrebno dati prioriteto, a se do danes v smislu boljše strutkure ni premaknilo na boljše, je bil kritičen Ravnik. V letošnjem letu je bilo kar nekaj težav pri investicijskih razpisih, ko se na primer ni upoštevalo, da se dopolnilne dejavnosti dogajajo v okviru stanovanjskih in drugih objektov. Težave so na davčnem področju, problemi so zaradi različnega tolmačenja posameznih organov. Branko Ravnik je prepričan, da je še veliko rezerve v zagotavljanju podporne infrastrukture dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Kot pri marsičem smo tudi na tem področju unikatni in v primerjavi z Avstrijci, je pri nas vse težje in bolj zapleteno. Ker je vsaka kmetija zgodba zase, je potrebno vzpostaviti razvojno okolje in sistemske okvire, znotraj katerih bo vsaka kmetija lahko imela svojo zgodbo.

Dopolnilne dejavnosti so glede pogojev poslovanja izenačene z vsemi drugimi oblikami gospodarskih dejavnosti, razlika je le v tem, da imajo dopolnilne dejavnosti celo dodatne omejitve.

POTREBNE SO ADMINISTRATIVNE IN FINANČNE PODPORE

Možnost za ureditev dejavnosti morajo imeti majhne dopolnilne dejavnosti, ki so šele na začetku, dejavnosti, ki temeljijo na tradiciji, vendar njihov temelj ni na lastni surovini in dejavnosti, katerih temelj je lastna surovina. V zbornici so ugotovili, da  

se pri dopolnilnih dejavnostih marsikaj podvaja, odprto je področje obdavčitve, kar je mogoče rešiti le z zakonskimi spremembami. Ravnik pri tem opozarja na močan vpliv drugih resorjev od finančnega, gospodarskega, zdravstvenega, okoljskega in drugega.  

Vse, kar je bilo v minulem programskem obodbju, je potrebno v novem obdobju še dodatno okrepiti, ciljno nastaviti in dati večjo težo in podporo dopolnilnim dejavnostim, je navedel Branko Ravnik in omenil projekte, ki zagotavljajo socialno podporo kmetijam, ne da sami izvajajo socialne storitve, pač pa so kmetije deležne te podpore.

Urediti je potrebno okolje, poenotiti informacijski sistem, vzpostaviti platformo za podporo in trženja blagovne znamke. Ravnik je predstavil projekt seneno meso in mleko, v okviru katerega na zbornici pripravljajo bazo podatkov o pridelkih, izdelkih in storitvah na kmetijah, ki bo za namen javnega naročanja, horeco in vse druge potrošnike. Trgu je treba dati informacijo o dejavnostih na kmetij, da se bo povečalo povpraševanje po kmetijskih pridelkih, izdelkih in storitvah.

Dopolnilne dejavnosti so tiste, ki lahko zeleno destinacijo Slovenije zelo dobro predstavljajo, a treba je poskrbeti, da bodo preživele, za kar so potrebna dejanja v tem trenutku.  

ŠTIRI DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJO

Mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja, MKGP, je predstavila finančne ukrepe v podporo dopolnilnih dejavnosti v pravkar minulem programskem obdobju in kaj lahko dopolnilne dejavnosti pričakujejo v novi finančni perspektivi in v Strateškem načrtu kmetijske politike. Število kmetij z dopolnilno dejavnostjo narašča, v povprečju vseh 8 odstotkov letno. Od leta 2015 se je skupno število dopolnilnih dejavnosti povečalo za slabih 5.000, med najbolj rastočimi dejavnostmi so področja socialnega varstva, svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ter turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost. V okviru ukrepov se ločijo kmetije, katerih nosilec dopolnilne dejavnosti ni hkrati nosilec kmetije in kmetije, katerih nosilec kmetije je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti. Enih in drugih je približno polovico, medtem ko število dopolnilnih dejavnosti močno presega število kmetij, v povprečju ima kmetija štiri dopolnilne dejavnosti. Na voljo je več kot 130 različnih dopolnilnih dejavnosti, med katerimi so najpogostejše storitve delo s traktorji in drugo strojno opremo, vzdrževanje cest in pluženje, sečnja, predelava in konzerviranje zelenjave in turistična kmetija z nastanitvijo.

DOPOLNILNE DEJAVNOSTI V NOVEM PROGRAMSKEM OBODOBJU

V PRP 2014-2020 je bilo 14 različnih ukrepov, ki so v največji meri naslavljali dopolnilne dejavnosti, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, nekmetijske dejavnosti na podeželju, v predelavo lesa in sodelovanje. Konec minulega leta sta se zaprla razpisa za vzpostavljanje organizacij proizvajalcev in vključitev v sheme kakovosti, objavljen je bil še razpis za naložbe v predelavo in trženje. Kot je povedala Andreja Komel so vsa sredstva, ki so bila na voljo, tudi razpisali. Kako bo po letu 2020 Komelova odgovarja, da bo v tem mesecu sprejeta prehodna uredba Skupne kmetijske politike, ki bo določala podaljšanje izvajanja PRP minulega obdobja do konec leta 2022, konec leta 2025 pa bodo morala biti izplačana vsa sredstva. Poleg tega bo Slovenija pridobila še dodatna sredstva za letošnje in prihodnje leto, izključno za blaženje posledic krize covid-19.

Na podlagi Resolucije naša hrana – podeželje in naravni viri po letu 2021 je v novi kmetijski politiki poudarek na kakovosti življenja na podeželju in zmanjšanju revščine na podeželju, v okviru katerega so izpostavljene dopolnilne dejavnosti in diverzifikacija. Dopolnilne dejavnosti so v novem strateškem načrtu obravnavane s tremi cilji: tržna usmerjenost in kokurenčnost, izboljšanje položaja v verigah vrednosti in zaposlovanje ter socialna vključenost na podeželju.

POMOČ KMETOM NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

Gostja posveta mag. Friederike Parz je predstavila delo Koroške kmetijske zbornice na področju dvigovanja kvalitete življenja na kmetiji – svetovanje kmetijam, ko so v osebnih stiskah in v družinskih težavah. S svetovanjem na tem področju so na zbornici začeli pred 15 let, a se je že po dveh letih razširilo na celotno Avstrijo. V okviru tega se izvajajo številna usposabljanja in seminarji, individualno ali skupinsko svetovanje, v okviru katerega je na zbornici tudi psiholog, in zelo pomembna anonimna telefonska linija, ki je kmetom odprta vsak delovni dan. Usposabljanje in seminarji se financirajo iz naslova razvoja podeželja, vse ostalo financira zbornica sama.

Kot je povedala mag. Fruederike Parz so bili kmetje v začetku bolj sramežljivi, saj niso bili navajeni, da jih kdo vpraša kako so?, kaj šele da bi o tem govorili. Danes to ni več nobena tabu tema. Na zbornici ugotavljajo, da ponavadi najprej pokličejo ženske in tudi osebno svetovanje koristijo zlasti ženske, medtem ko so v drugem koraku tudi moški. V zadnjem času se po pomoč ali nasvet obračajo cele družine ali pari. Sprememba je tudi v tem, da so prej bili predvsem starejši, sedaj so tudi mladi, mladi gospodarji, aktivna generacija. Ves čas pa ostajajo iste teme kot so generacijski konflikti, spori med partnerji, predaja kmetij, psihične bolezni od preobremenjenosti dela in obveznosti, več vrst odvisnosti kot so alkohol, igre na srečo, splet in drugo.

Vsi strokovni svetovalci, ki pridejo na kmetijo, morajo poleg poznavanja svojega strokovnega področja na primer živinoreje, rastlinstva,…, znati presoditi, kdaj je problem tudi kje drugje. Zato imajo s sabo vedno letak, na katerem so vsi kontakti vseh svetovalcev, tudi psihologa.

PREDLOG SPREMEMB V ZAKONU O KMETIJSTVU

Razvoj svetovalne službe za področje kmečke družine in dopolnilnih dejavnosti je predstavil vodja kmetijskih svetovalcev Anton Jagodic. Z novimi generacijami in sodobnimi izzivi se tudi svetovalna služba nenehno tako vsebinsko kot organizacjsko prenavlja. Svetovalci na terenu srečajo starejše in mlajše, gospodarje in gospodinje, vidijo in zaslutijo marsikaj, pomagajo in svetujejo pa lahko predvsem v tehnološkem smislu, medtem ko je za področje medsebojnih odnosov potrebna drugačna organiziranost, drugačno znanje in vedenje. Predvsem je pogoj za učinkovito svetovanje stabilna dolgoročna politika, urejeno financiranje, tehnična opremljenost, stalno usposabljanje in kadrovska zasedba, pravi Anton Jagodic. Zbornica in kmetijsko ministrstvo iščeta rešitve kako spremembe, ki bodo sledile dejanskemu stanju in potrebam, vnesti v zakonodajne okvire. Predlog zbornice je, da bi v zakonu o kmetijstvu dodali svetovanje za področje diverzifikacije in kvalitete življenja na kmetijah.

MANJŠA IN VEČJA PRODAJA V ČASU KRIZE

V času epidemije je na marsikateri kmetiji dopolnilna dejavnost bila ključna za preživetje. Dejavnosti, ki imajo svoje prodajne poti, so prodajo zelo povečale. Na drugi strani pa so turistične kmetije, ki so zaprte. Številne so se razmeram prilagodile s ponudbo na domu in dovozom hrane. Potrošniki so spremenili nakupovalne potrebe in kmetije se bodo morale prilagoditi, povezati in skupaj delati na tem, da bo slovenska hrana prepoznavna.