Na Hrvaškem so v zadnjih 20 letih zgradili novo veletržnico v Zagrebu in še regionalne v Osijeku, Splitu in na Reki, tudi s pomočjo mednarodnih in evropskih sredstev. Pri nas pa veletržnica v Ljubljani, edina pri nas, deluje v nemogočih razmerah, pa to ne zanima ne države ne Mestne občine Ljubljana.

Tako je na naši veletržnici le še nekaj posameznih pridelovalcev in nekaj podjetij, ki ponujajo sezonsko slovensko, predvsem pa uvoženo sadje in zelenjavo. V tem času je domačih največ jabolk, za katera nasploh pravijo, da so na trgu predvsem slovenska.
Veliko več kot na veletržnici v Ljubljani je trgovcev na debelo, katerih poklicna in pridobitna dejavnost je prav tako nakupovanje blaga in njihova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom ter posameznikom po Sloveniji. Potem so tu še trgovske mreže, ki imajo svoja lastna skladišča in na primer jabolka nabavljajo sami direktno pri pridelovalcih ali jih sami uvažajo. Vsi pa, kot pravijo, iščejo domača jabolka. Velik del trga predstavlja še nekaj večjih pridelovalcev, po hektarjih izstopa Evrosad, ki so hkrati pridelovalci in prodajalci jabolk.

V SLOVENIJI LANI POBRALI 70.000 TON JABOLK
Vsi ti so t. i. igralci na slovenskem trgu, ki nas oskrbujejo z jabolki. Slovenija je majhna proizvajalka, trg pa prost in pritiski iz tujine so veliki tako z nizkimi cenami kot s količinami. V Sloveniji smo lani obrali skoraj 70 tisoč ton jabolk, zaradi neugodnega vremena naj bi jih bilo prve kakovosti le okrog 45 tisoč ton, še dobrih 40.000 ton jih je bilo v ekstenzivnih sadovnjakih. Nemčija, Italija in Francija so sicer imele slabšo letino, medtem ko je največja pridelovalka Poljska lani pridelavo povečala za 10.000 hektarjev in pridelek za 17 %.
Cene slovenskih namiznih jabolk so bile v prvih devetih mesecih lanskega leta približno za tretjino višje kot v istem obdobju predlani, v septembru pa so za več kot 40 % padle in bile 14 % nižje kot septembra 2019. Nizka cena je ostala
vse do danes, ko smo priča zelo velikemu razponu cen med posameznimi sortami. Nasploh so trendi glede sort jabolk povsem nerazumljivi in se spreminjajo kot pri krompirju, kjer lahko vsako leto posadiš drugo sorto. V trajnem nasadu tako pač ne gre! Res je, da so potrošniki za dobra in kakovostna jabolka, pa naj bodo to klubske ali klasične sorte, pripravljeni plačati več, a kaj, ko se prevečkrat zgodi, da so predvsem na trgovskih policah jabolka slabše kakovosti. Mogoče je tudi to razlog, da povsod po svetu pada poraba jabolk.

V svetu je kar 96 držav, tržnih pridelovalk jabolk. Severno od ekvatorja jabolka dozorevajo od avgusta do novembra, južno pa od februarja do maja, a jih zaradi ustreznih hladilnic povsod prodajajo vse leto.

Med vsem sadjem na svetu pa so jabolka na tretjem mestu po porabi, za bananami in lubenicami ter pred grozdjem, pomarančami in mangom. Predvsem v Evropi poraba jabolk v zadnjih letih pada na račun južnega sadja.

Leta 1984 je bila povprečna evropska poraba svežih jabolk in jabolčnih proizvodov 24 kilogramov na prebivalca, pred tremi leti pa le še 13 kilogramov. Tudi v Sloveniji mnogi raje posežejo po bananah ali mandarinah kot po jabolkih.
Slovenski sadjarji si v naslednjih mesecih pri prodaji jabolk veliko obetajo. Če že plačujejo prispevek za promocijo, si želijo, da bi potrošniki iz sporočila o sadju izbrane kakovosti izvedeli, zakaj so slovenska jabolka boljša. Saj tudi Poljska ni tako oddaljena od nas, a ima drug način pridelave, več registriranih fitofarmacevtskih sredstev in manj kontrol kot slovenski sadjarji. Zato so slovenska jabolka boljša.