Na kmetiji Rebolj, po domače Anžičkova kmetija, v Ponovi vasi pri Grosupljem na kozolcu, ki stoji tik ob vaški cesti, vsako leto sušijo koruzo, letos tudi nekaj fižola, v njem pa so spravljene bale sena in nekateri kmetijski stroji. 

Na kmetiji krmo za 11 glav govedi, nekaj zajcev in kokoši pridelajo sami, med drugim tudi koruzo, ki jo zličkajo in obesijo na kozolec, da se posuši, potem jo sproti meljejo in pokrmijo živalim.

Kozolci so del slovenske etnološke dediščine, značilni za slovensko podeželje in arhitekturo. Po obliki, velikosti in namembnosti so si zelo raznoliki. Delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Namenjeni so za sušenje žita, sena, koruze, lana, konoplje, stročnic, odrezkov gomoljnic, praproti in drugo, pa tudi za shranjevanje različnega orodja, strojev, desk in žita. 

Anžičkov kozolec navdušuje mnoge mimoidoče, ki se pogosto ustavijo in si ga ogledajo ali naredijo fotografijo kot smo jo tudi mi.