Na robu Šavrinskega gričevja, le streljaj od morja in turističnega utripa, stoji v vasi Krkavče Turistična kmetija Robivera. Gostom ponujajo sezonsko lokalno hrano, kupijo pa lahko kozarec konzervirane zelenjave, predvsem šalšo, sušene paradižnike, melancane v olju, različne marmelade, istrsko vino in oljčno olje.

Na turistični kmetiji ponujajo sezonsko lokalno hrano. Na svoj račun bodo prišli tako tisti, ki prisegajo na tradicionalne istrske jedi, kot tisti, ki stavijo na izvirnost prepojeno s tradicijo in sodobnimi pogledi na kulinarično ustvarjanje. Vse jedi so pripravljene iz sestavin, ki so pridelane na kmetiji ali nabavljene na bližnjih kmetijah. Tako poskrbijo za prvinske in očarljive okuse mediterana. Vsi domači, predvsem pa Robi in Veronika Lisjak z naslednico Anamarijo, se trudijo, da se gostje počutijo najboljše.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

Okrog domačije so še drevesa jabolk, hrušk, fig, tudi granatno jabolko ter mlada drevesa mandljev.

Za namen turstične dejavnosti so ves čas širili tudi kmetijske površine. Danes obdelujejo 13 ha kmetijskih zemljišč, od tega je slabe tri hektarje oljk, dobre tri hektarje vinograda in šest hektarjev v glavnem njiv in nekaj travnikov. Oljčnik je ekološki, medtem ko so ostale površine v preusmerjanju. Na njivah raste vsa sezonska zelenjava, kolobarijo pa s pšenico in piro, ki jo zmeljejo v moko.  Več kot polovica kmetijskih površin je okrog hiše, nekaj pa v dolini, kjer so pred kratkim od Sklada kmetijskih zemljišč najeli še nekaj novih parcel, pomeni, da se gostje lahko sami prepričajo kje zraste hrana, ki jo dobijo na krožnik. Robert Lisjak pravi, da površin ne bodo več povečevali, razen, da se sprosti kakšna sosednja parcela njihovega zemljišča ob domačiji. Prepričan je, da 15 hektarjev največ, kar še lahko obvladujejo z razpoložljivo delovno silo in v cilju, da so pridelki in izdelki kakovostni in so zadovoljni njihovi gostje in kupci.

Na kmetiji je tudi postajališče avtodomov, saj so povezani s tovrstnimi organizacijami doma in po svetu.

NAČRTOVANA PROIZVODNJA ZA POTREBE TURIZMA IN KONČNEGA KUPCA
80 odstotkov vseh pridelkov in izdelkov je prodanih na kmetiji bodisi v okviru tursitične ponudbe bodisi kot prodaja. Nekaj viškov prodajo manjšim trgovinam in tudi v tamkajšnjo zadrugo, odvisno od letine. Čeprav v koroni nimajo gostov, so svojim kupcem veliko izdelkov, tudi v tujino, pošiljali po pošti. Več kot polovica naših gostov in kupcev je takih, ki se že več let vračajo, pove Robert Lisjak.

Krkavče so gručasto naselje nad dolino reke Dragonje, ima zelo bogato zgodovino in je ena najzanimivejših in tudi najstarejših vasic v slovenski Istri. Prebivalci se že od nekdaj ukvarjajo z vinogradništvom in oljkarstvom in so še danes zelo složni in veseli vsakega obiskovalca. Robert in Veronika z veseljem svojim gostom poleg vseh drugih turističnih točk na obali predlagata tudi obisk sosednjih kmetij, predvsem oljarjev in oljkarjev ter ogled celotne vasi.  Zelo radi se naši gostje, ki so zahtevni in želijo dobro hrano in pijačo, različne aktivnosti in sprostitev, sprehodijo med vinogradi in oljčnimi nasadi, povesta oba.

Šalša je bila trikrat nagrajena z zlatim priznanjem na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.

ROBIVERINA ŠALŠA

Da je Veronika mojstrica domačih in drugih kulinaričnih dobrot povedo zadovoljni gosti, dokaz pa je tudi trikratno zlato priznanje za njihovo Šalšo na Dobrotah  slovenskih kmetij na Ptuju. Za mezgo pridelajo posebno sorto paradižnika pelati. Gre za staro istrsko sorto, ki je nizke rasti in ne rabi opore, le veliko sonca in v začetku rasti dovolj vlage, kar omogoča namakalnih sistem po vseh površinah. Paradižnik prodajajo tudi svež ali opravijo za kupca storitev kuhanje mezge, sami pa naredijo veliko  mezge, ki jo prodajajo in uporabijo v svoji kuhinji za pripravo hrane. V ta namen zasadijo vsako leto okrog 800 sadik paradižnika pelati, ki jih tudi sušijo. Veronika nam je zaupala vsestransko uporabnost suhih paradižnikov, ki jih sama uporabi namočene v olivnem olju kot prilogo k narezku ali skupaj z drugo zelenjavo in začimbami v omaki za rižoto ali testenine, ki jih prav tako pripravi sama iz lastne moke.  

Veronika in Robert si želita, da bi uradniki imeli večji posluh za razvoj turizma na podeželju in birokracija za ureditev welnesa na kmetiji ne bi trajala toliko časa. Nasploh si želita več povezovanja in sodelovanja vseh, ki so povezani s turizmom na Primorskem.

NOVO. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo SEMENARSTVO Miše Pušenjak, slovenske strokovnjakinje za področje zelenjadarstva. VABLJENI K NAKUPU. 

PRIDELEK OPLEMENITEN V TRADICIONALNIH JEDEH

Na kmetiji veliko dajo na tradicijo in avtohtonost. Poleg istrskega paradižnika, na njivah raste tudi istrski česen in še veliko drugih domačih sort zelenjave, začimb in dišavnic, vse z namenom, da pridelek oplemenitjo v kulinariki z domačimi in tadicionalnimi jedmi. Tudi kruh in druge pekovske dobrote pečej sami. Pri tem pa ne smejo manjkati tudi meso in mesni izdelki.

Poleg kokoši, imajo občasno tudi prašiče, iz katerih pripravijo predvsem suhomesnate izdelke, tudi sušen pršut, ki ga dozoreva v lastno zorilnici. V prihodnosti bodo na kmetijo prišli krkopoljski prašiči, zato Robert razmišlja tudi o lastni klavnici, kar bi mu zelo olajšalo delo, saj sedaj vozi živali v zakol v nekoliko oddaljeno klavnico.

Pred dobrimi desetimi leti so v okviru turizma na kmetiji imeli apartma, danes delajo tretjega, skupaj bo tako na kmetiji nočitvenih kapacitet za 12 oseb.

BOŠKARIN ŠARAŽIN ALI LJUBKOVALNO BOŠKO

Ob domačiji se pase tudi vol boškarin z imenom Šaražin oziroma ljubkovalno Boško, ki je vesel vsakega obiskovalca in uživa ob razgledu na Sečoveljske soline in Piranski zaliv. Istrsko govedo boškarin je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo in skromno, kar je odraz 100-letne reje boškarina kot delovne živali s skromnimi potrebami po krmi in brez večjega zanimanja za proizvodnjo mleka. V Istri so ga uporabljali predvsem za oranje in druga opravila, kar Robert s svojim Šaražinom predstavi na vsakoletni vaški prireditvi. Na kmetiji ga imajo za namen ohranitve in oživitve obstoječe populacije, kar je skupni projekt slovenske in hrvaške Istre. Čreda boškarinov je večja na Hrvaškem, kjer Agencije za ruralni razvoj Istre (AZRI) v Pazinu izvaja tudi širšo promocijo tako za rejo kot porabo mesa. Tudi Robert in Veronika nabavljata boškarinovo meso na Hrvaškem in iz njega pripravljata odlične kulinarične mojstrovine. “Meso je mehko, ampak je kompaktno, sladko in polno,”pove Veronika.  

Krkavče so mati od ulk (mati oljk), zato Lisjakovi vzorno skrbijo za svoj oljčni nasad. Kot je v večini istrskih dobrot nepogrešljivo oljčno olje, pa k štrukljem, hroštolami ali sezonskim sadnim reziman gre vino iz domače kantine kot so malvazija, refošk in rumeni muškat.