Jablana je ena svetovno najbolj razširjenih sadnih dreves. Tržna jabolka danes pridelujejo v 96 državah po vsem svetu in so po podatkih prehranske organizacije Združenih narodov (FAOSTAT) po  bananah in lubenicah na tretjem mestu po pridelani količini. Za jabolki so grozdje, pomaranče in mango. Jabolka se pridelujejo na obeh poloblah, od avgusta do novembra severno in od februarja do maja južno od ekvatorja. Ker se jabolka v ustreznih hladilnicah lahko skladiščijo do enega leta, so  potrošnikom povsod po svetu na čez vso leto.

Kljub temu, da so jabolka na voljo vso leto, se poraba na prebivalca v vseh celinah zmanjšuje. Po podatkih FAOSTAT je leta 2017 bila povprečna poraba  jabolk v Evropi 13,2 kilogramov na prebivalca, kar je v celotni makroregiji najvišja letna poraba jabolk in jabolčnih proizvodov kot so sok, suho sadje in podobno na prebivalca. V letu 2014 je bil poraba 15,7 kilogramov, leta 1984 pa najvišja v zgodovini in sicer kar 24,1 kilograma na prebivalca. V Oceaniji (skupina otokov v Tihem oceanu) je bilo leta 2017 povprečna poraba jabolk 11,7 kilograma na prebivalca, kar je predstavljalo rahel dvig iz leta 2014, ko je bilo 11,1 kilograma na prebivalca in velik padec nasproti najvišji porabi leta 2005, ko je bila le-ta 25,7 kilogramov na prebivalca. V Severni in južni Ameriki je bila leta 2017 povprečna poraba jabolk deset kilogramov, kar je pomenilo povišanje iz leta 2014, ko je bilo 8,5 kilogramov in padec v primerjavi z najvišjo porabo leta 1987 13,6 kilogramov na prebivalca. Azija in Afrika beležita konstantno rast od leta 1961 do 2013, ko je Azija dosegla letno porabo 10 kilogramov na prebivalca, Afrika pa 2,2 kilograma. V obdobju od  2014 do 2017 se poraba jabolk ni bistveno spremenila in je bila leta 2017 v Aziji devet kilogramov, v Afriki pa 2,2 kilograma na prebivalca.

V EVROPI PORABA JABOLK PADA

V večini evropskih držav poraba jabolk po podatkih FAOSTAT pada. V Nemčiji je v obdobju od 2010 do 2013 bilo povprečje porabe jabolk 18,5 kilograma na prebivalca. V času najvišje porabe 45,7 kilograma na prebivalca v obdobju od 1980 do 1989, je to pomenilo za 60 odstotkov manjša poraba. V obdobju od 2014 do 2017 je poraba padala in v letu 2017 dosegla 13,7 kilograma na prebivalca. V Franciji je poraba v obdobju od 2010 do 2013 padla za 55 odstotkov in sicer iz najvišje porabe 21,7 kilograma v obdobju od 1961 do 1969 na 9,7 kilograma. V letu 2017 je bila v Franciji poraba jabolk 9,3 kg na prebivalca. V Italiji je poraba jabolk v obdobju od 1961 do 1969 bila 24 kilogramov in je v obdobju od 2010 do 2013 padla za 38 odstotkov na 14,9 kilograma. Tudi do leta 2017 je poraba jabolk padala in v tem letu dosegla 7,2 kilograma na prebivalca. V Španiji je poraba jabolk v letih od 1990 do 1999 padla za 44 odstotkov iz 18,9 kilograma v obdobju od 2010 do 2013 na 10,7 kilograma na prebivalca. V letu 2017 je dosegla povprečno porabo 10 kilogramov na prebivalca.

Edine države, ki so svojo porabo na prebivalca v letih od 2014 do 2017 povečale so bile Portugalska (iz 23,6 na 29,5 kilogramov) in  Velika Britanija (iz 14,9 na 16,2 kilogramov)

SKUPNA PORABA SADJA SE POVEČUJE

Po podatkih FAOSTAT je bila povprečna poraba sadja v letu 2017 najvišja na Portugalskem in sicer 135,6 kilogramov, sledila je Grčija s porabo 119,9 kilogramov in Italija s 113,4 kilogrami na prebivalca. Najnižja poraba sadja je bila na Poljskem (55 kilogramov), na Danskem (59,8 kilogramov) in na Švedskem (67,8 kilogramov). V obdobju od 2014 do 2017 se je skupna poraba sadja na Portugalskem višala s povprečno letno rastjo 5,8 odstotkov, v Grčiji za 4,1 odstotka, v Španiji za 2,5 odstotka, Franciji za 2,1 odstotka, na Finskem za 0,6 odstotka in v Veliki Britaniji za 0,5 odstotka. Skupna poraba sadja je padla na Nizozemskem za 4,4 odstotke, v Avstriji za 2,1 odstotka, na Poljskem za 1,7 odstotka, v Italiji za 1,6 odstotka, na Švedskem za 0,9 odstotka, na Norveškem za 0,6 odstotka in v Nemčiji za 0,5 odstotka. V več državah padajoče porabe jabolk se je povišala poraba drugih vrst sadja ali pa je ta ostala stabilna. Tako se je na primer v obdobju od 2014 do 2017 na Nizozemskem povečala poraba grenivke in izdelkov iz grenivke v povprečju letno za 15,1 odstotka, v Grčiji se je poraba drugih sadnih vrst povišala za 12,3 odstotke in na Poljskem se je poraba ananasa dvignila za 8,1 odstotka.

Upad jabolk v nekateri državah lahko pripišemo splošnemu upadu potrošnje sadja, a večini primerov razširjenega in močnega upada porabe jabolk ni mogoče pojasniti.  

RAZLOGI ZA UPAD NEZNANI

Raziskav zakaj upada poraba jabolk je malo. Ena od raziskava navaja, da je poraba jabolk manjša pri mlajših kot pri starejših prebivalcih. Kanadska raziskava kaže, da stagnira poraba svežega sadja in upada poraba sadnega soka med otroci. Raziskava, ki podrobneje preučuje upad porabe sadja in zelenjave v ZDA med letoma 1994–98 in 2007–2008 ugotavlja, da večje zmanjšanje porabe pomarančnega soka največ prispeva k upadu celotne porabe sadja za vse starosti in obe spolov. Med sadnimi sortami je prišlo do neke vrste zamenjave, saj se je poraba banan in agrumov zmanjšala, medtem ko se je povečalo uživanje jagodičastega sadja. Prav tako en od študij ugotavlja, da so socialno-ekonomski in demografski dejavniki, kot so izobrazba, dohodek in narodnost povezani z razlikami v uživanju sadja in trendih. Poleg tega nekateri avtorji kot možne razloge za opaženi upad uživanja sadja navajajo spremembe v življenjskem slogu, časovne omejitve ter gibanje cen. Na Japonskem upad potrošnje sadja med letoma 2008 in 2017 pripisujejo predvsem visokim in naraščajočim nakupovalnim stroškom za potrošnike. Nasprotno pa je v Avstraliji upad porabe jabolk spremljal padec cen jabolk, pridelovalci pa svoje upanje na okrevanje trga vežejo na uvedbo nove sorte jabolk z rdečim mesom.

NEZADOVOLJSTVO Z GLAVNIMI SORTAMI

Raziskava, ki išče odgovore na upadajočo porabo jabolk v Evropi na podlagi analize vseh  podatkov o porabi jabolk in rezultatov iz anketne raziskave porabnikov jabolk v Južni Tirolski nakazuje na štiri glavne razloge. Prvi razlog je naraščajoča povprečna starost Evropejcev (starejši ljudje navadno jedo manj in še posebej manj trde hrane, pogosto zaradi slabih zob). Drugi je gospodarski dejavnik, kot so dohodek potrošnikov in cene jabolk, v kombinaciji z drugimi demografskimi značilnostmi (kombinacija visokih dohodkov in nizke izobrazbe ali nizkih dohodkov in ženskega spola), kar povečujejo verjetnost, da se bo poraba jabolk vsaj v nekaterih skupinah prebivalstva še zmanjšala. Poraba jabolk se zmanjšuje tudi zaradi nezadovoljstva nekaterih potrošnikov z glavnimi sortami jabolk, ki so na voljo (zelo pada poraba do sedaj najljubše sorte breaburn). Kot zadnji razlog navajajo podpovprečno vsebnost hranil v jabolkih v primerjavi z drugim sadjem, kar je težava za zdravstveno ozaveščene potrošnike. Vse manjši porabnik jabolk je izjavil, da jabolka jedo predvsem iz zdravstvenih razlogov, hkrati pa je sadje kivija pravilno uvrstil med najbolj zdrave vrste sadja.

ZAKLJUČEK

Zmanjševanje porabe jabolk na prebivalca najbrž ne bo gospodarska težava za pridelovalce jabolk v razvitih državah. Svetovno prebivalstvo še naprej narašča, zlasti v Aziji in Afriki, kjer se tudi poraba jabolk na prebivalca povečuje ali vsaj ne zmanjšuje. Dejansko se je po podatkih FAOSTAT svetovna proizvodnja jabolk in s tem skupna poraba jabolk povečala iz približno 71 milijonov ton leta 2010 na 83 milijonov ton v letu 2017.  Za pridelovalce jabolk v razvitih državah bi to lahko pomenilo manj lokalne prodaje in več izvoza v države v razvoju. Zaradi dolgega roka uporabnosti jabolk in lahkega transporta jabolk, se sadje vse bolj razvija v blago, ki ni odvisno od sezone. Postalo je globalno blago, ki lahko 365 dni v letu polni police supermarketov po vsem svetu. Glede na cenovno dogajanje na trgu jabolk, pa bodo veliki pridelovalci jabolk tudi v prihodnje ustvarjali dobiček.  

Na trgih z visokimi dohodki, kjer je prisotna večja lokalna samooskrba, kjer so potrošniki vse bolj pozorni na sezonskost, zahtevajo široko paleto izdelkov in upoštevajo zdravstvene vidike živil, bo tradicionalno jabolko imelo težko prihodnost.

Nizka dohodkovnost jabolk je posledica manjšega povpraševanje po tem sadju. Strategija proizvajalk jabolk za pridobivanje izgubljenih kupcev bodo vključevale raznovrstne novosti, zlasti v smeri izboljšanja zdravstvenih lastnosti sadja (npr. rdeče mesnate ali hipoalergične sorte), ponujale bodo manjše, mehkejše sadeže, ki bodo ustrezale potrebam starajočih se potrošnikov. Poleg tega bi lahko zanimanje potrošnikov za jabolko verjetno povečali s strategije celoletnega skladiščenja v korist skrajšanja prodajnih obdobij po trgatvi, da bi povečali svežino in sezonskost ter  tem tudi kakovost pridelkov in izdelkov. Nadaljnje raziskave potrošnikov, ki jih financirajo proizvajalci jabolk, bi lahko razkrile nove inovativne načine za ponovno povečanje porabe jabolk na prebivalca.

 (prevod po časopisu Obstbau)