Nizke temperature konec marca in v začetku aprila so se nadaljevale tudi minuli teden. Poleg katastrofalne pozebe v sadjarstvu so nizke temperature povzročile škodo na trti, predvsem na Dolenjskem, v Podravju in tudi na Primorskem, veliko škode pa je zmrzal naredila tudi na vrtninah. Pozebli so šparglji, prvi cvetovi in plodovi jagod, poškodovani so spomladanska solata, krompir, kapusnice na prostem ter plodovke v rastlinjakih. Pridelki bodo kasnejši, veliko bo deformiranih plodov, ki ne bodo tržni. 

Na vrtninah je povsod po Sloveniji pozeba največ škode naredila pri špargljih. Zaradi nizkih temperatur in pozebe so izpadli prvi poganjki, veliko je poškodovanih in ukrivljenih poganjkov, slabša je kakovost, velik je zamik spravila oziroma trženja špargljev. Na nekaterih legah na Dolenjskem, kjer so jih začeli pobirati že prve dni aprila, je prva škoda ocenjena na  500 kg/ha manj pridelka. Poškodovani so posevki solate, zgodnjega zelja, zgodnjega krompirja, kolerabice in druge listne zelenjave, ki so sajene na prostem.  Ponekod je veter celo odkrival pokrite posevke in rastline so utrpele še večjo škode, sploh na mestih, kjer je bilo manj snega. Prava škoda se bo pokazala šele v tem tednu, ko so se začele otoplitve.

Kumare v tunelu v rastlinjaku (Fotografija: Natalija Pelko)

Marjan Jurečič iz Velikega Mraševega na Dolenjskem bo posevke natančneje pregledal šele ta teden, ko upa, da temperature ne bodo več padale pod kritično mejo za vrtnine. Že po prvih dneh nizkih temperatur so bili listi solate rjavi in vprašanje je kaj bo s sadikami zelja, ki so na prostem in so pokriti s kopreno. Pomrznile so kumare, ki so pokrite celo z dvojno kopreno.

V RASTLINJAKIH POŠKODOVANE PLODOVKE

Prizadete so nekatere zelenjadnice in sadike v rastlinjakih, kjer niso ogrevali, kljub temu, da so sadike pokrite tudi z dvojno kopreno. Vsak tak mraz pomeni tudi dodaten stres, lahko se pojavi več težav z boleznimi kasneje. Težave bodo zlasti pri plodovkah, pri katerih temperatura ne sme pasti pod 15 °C minimalna pa je 10 °C, saj v nasprotnem primeru cvetovi, ki so že nastavljeni v rastnih vršičkih, propadejo ali se ne oblikujejo. Pri nekaterih pridelovalcih je ogrožena že druga etaža cvetov paradižnika, kar pomeni tudi do 20 dni kasnejši pridelek in deformirane plodove. Še slabše je s papriko in jajčevcem, kjer bo pridelek mesec dni ali še več kasneje. Tudi odpadanje in propadanje plodov bučevk (kumar, bučk, melon in lubenic) kasneje v maju in juniju je lahko posledica prenizkih temperatur zdaj, pri sadikah. Hladno vreme bo gotovo vplivalo na zastoj rasti in zapoznelo nastavljanje cvetnega nastavka pri veliko vrtninah.

Pri vseh zelenjadnicah na prostem bo slabša kakovost in zakasnitev ponudbe. Številni pridelovalci zaradi napovedi niso sadili solate in kapusnic in jih zaradi hladnih in mokrih tal še ne bodo, zato bodo zamudili vsaj 14 dni s ponudbo zgodnje zelenjave, sadike pa čakajo in izgubljajo na kakovosti.

Dvojna zaščita za varovanje rastlin pred mrazom (Fotografija: Natalija Pelko)

ZARADI TEMPERATURNIH ŠOKOV NE BO ZGODNJIH PRIDELKOV

Na Primorskem rastline zelo prizadane temperaturna inverzija, ko iz morja prihaja hladen zrak, ki v mirnih in vlažnih nočeh povzroča nizke temperature, ki so se 7. in 8. aprila na določenih lokacijah spustile tudi do -7 °C. V zadnjih letih so pridelovalci uredili nekaj novih nasadov artičok in šele čez nekaj časa se bo pokazalo ali so nizke temperature povzročile škodo na rastlinah. Mlade artičoke so zelo občutljive na nizke temperature in lahko odmre celotna rastlina. Do temperaturnih šokov je prihajalo tudi v rastlinjakih, zato prvih plodov bučk in kumar ne bo, tudi pri paradižniku bo slabša oploditev in vprašanje je koliko in kakšni bodo plodovi. Nekaj izpadov pridelka so imeli že pri zimskih vrtninah, precej manj je bilo letos tradicionalnega radiča v šopkih, najprej zaradi pretople zime in radič ni bil tržen, kasneje je bilo prehladno.

Dolenjci bodo letos zaradi nizkih temperatur poznejši s spomladansko solato in mladim krompirjem. Pridelovalci krompir tudi na prostem pokrivajo, a ne vsega. Tisti, ki je bil s poganjki tik pod zemljo, je pomrznil, vendar se bo še obrasel, a so pridelovalci ob del pridelka. Največ škode je zmrzal povzročila na posevkih, ki so že oblikovali 5 do 10 cm visoko cimo oziroma najzgodnejših sort in bo pridelek zagotovo poznejši. Drugod po Sloveniji, tudi na Gorenjskem, je krompir tako zgodnji kot pozni že v zemlji, a so ga sadili tik pred nizkimi temperaturami, zato razen tega, da je zaradi nizkih temperatur ustavljena rast, večjih škod ni.

Večina tržnih pridelovalcev prideluje čebulo iz semena, ki je ni mogoče pokriti, saj je rastlina ob vzniku majhna in bi se zapletla v kopreno. V času nizkih temperatur so bili listi čebule le 2 do 3 centimetrov nad zemljo, ki sicer prenesejo -2 do -3 °C, ne pa tako nizkih temperatur kot so bile letos. Mraz je dvignil še zemljo in s tem so se potrgale še koreninice majhne čebule. Večina pridelovalcev razmišlja, da bi čebulo sejali še enkrat, vendar je težava dobiti seme, še zlasti kakovostno in sorto, ki jo želijo.

POZEBLE ZGODNJE IN SREDNE POZNE SORTE TRTE

Na nekaterih območjih Posavja, Podravja in Primorske so precej prizadeti tudi vinogradi. Zelene odgnane mladike so na vinski trti pozeble od 30 do 90 odstotno, odvisno od lege vinograda. Pozeble so zlasti zgodnje in srednje pozne sorte, kot so chardonnay, beli, sivi in delno modri pinot, kraljevina, sauvignon, zeleni silvanec, kerner, modra frankinja, portugalka, šentlovrenka in tudi pozna sorta žametovka. Pri sortah, ki so v odpornejši fenofazi volne, so vidne poškodbe manjše, vprašanje pa je, kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj brstov in posledično na pridelek. Najmanj so prizadete sorte, ki odganjajo z zamikom kot so laški rizling, renski rizling. Škodo bo mogoče oceniti v naslednjih tednih, ko se bo pokazalo ali so zaradi dolgotrajnega hladnega zraka uničena tudi neodgnana očesa, in če je bil prizadet tudi les predvsem pri mlajših vinogradniških nasadih.

ŠKODA NA POLJŠČINAH

Na  poljščinah so nizke temperature ponekod prizadele jara žita, vendar so koreninski vrati še živi in se bodo obrasli. Ponekod so prizadeta ozimna žita, kar je pogosto vzrok fitotoksičnega delovanja herbicidov pri temperaturi manjši od 0°C. Škoda prizadetih cvetov oljne ogrščice se bo videla šele čez čas, pridelek bo zagotovo manjši. Ponekod je na oljni ogrščici veliko razpok na steblu, kar je posledica nizkih temperatur v marcu, ki so se pozneje samo nadaljevale. Nastale poškodbe po mrazu so v tem času na poljščinah pričakovane, saj rastline niso več v času zimskega mirovanja, z dognojevanjem z dušikom pa obstajajo bolj  nežne oziroma občutljive.

Pridelovalci vrtnin so naredili kar so lahko za zaščito rastlin pred pozebo. Rastline so tudi v rastlinjakih pokrivali s kopreno, nekatere bolj občutljive, kot so plodovke tudi z dvema. Pridelovanje vrtnin brez vode ni mogoče, zato ima večina pridelovalcev urejen namakalni sistem, a vodni vir je povsod zelo omejen, zato oroševanje vrtnin ni mogoče. Lahko bi vrtnine oroševali na primer na območju zadrževalnika Vogršček, a je zadrževalnik prazen zaradi sanacije in oroševali so le redki in le ob določen dnevih, ko je pritisk to omogočal.