Tokratna pozeba je bila že četrta v zadnjih šestih letih. Nizke temperature in sneg  7. in 8. aprila so bile usodne za večino sadnih vrst po vsej Sloveniji. Nekaj sadja so sadjarji rešili z oroševanjem, medtem ko z dimljenjem in kurjenjem v sadovnjakih ni bilo veliko uspeha, saj je bilo več noči več ur ali celo noč krepko pod – 5 ° C, ponekod -10° C ali še nižje. Nizke temperature so povzročile škodo tudi v pridelavi zelenjave, na oljkah in v vinogradih. Kmetje nemo zrejo v nebo, saj nevarnosti še ni konec.

Nizke temperature so močno poškodovale koščičasto sadje ter jablane in hruške, po prvih ocenah kaže na 80 do 100 % poškodovanost. Od jagodičevja so uničene borovnice, ribez in robide in tudi prvi cvetovi in plodovi jagod so pozebli. Sadjarske kmetije brez pomoči ne bodo preživele, saj je potrebno redna dela (rez, škropljenje … ) v sadjarstvu kljub izpadu pridelka opraviti. Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je takoj po pozebi pripravila pregled škode, ki so jo kmetijski svetovalci opravili na terenu. Podatke so na zoom novinarski konferenci predstavili Andrej Soršak iz zavoda Maribor, Andreja Brence iz zavoda Novo mesto, Miran Torič in zavoda Murska Sobota, Alenka Caf iz Zavoda Ljubljana in Vasja Juretič iz zavoda Nova Gorica. Ugotovili so, da so škode po pozebi v vseh sadjarskih regijah po Sloveniji velike. 

Hladni zrak ni prišel le v Slovenijo, pač pa tudi vso Evropo in vse evropske sadjarske okoliše.

ŠKODA VELIKA V VSEH REGIJAH, NA VSEH LEGAH IN VSEH SADNIH VRSTAH

Na območju Maribora, Celja in Ptuja je obseg škode na intenzivnih in ekstenzivnih nasadih sadnega drevja po prvih ocenah med 60 in 100 % odvisno od lega, vrste in sorte sadnega drevja. Nizke temperature so se začele že v noči 5. aprila in so se nadaljevale cel teden, na nekaterih legah so dosegle tudi -6 do -8 ° C, ki so trajale več ur tako v nižinskih kot višje ležečih predelih. Nizkim temperaturam so bili najbolj izpostavljeni sadovnjaki, ki so v fazi cvetenja, posebej breskve, marelice, slive, višnje. Močno so prizadete posamezne sorte jabolk, ki so bile že v fazi odprtih cvetov in zgodnje sorte hrušk, ki so bile razcvetene. Nekaj nasadov so sadjarji uspešno oroševali in v večini primerov uspešno. 

Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato pomoči na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni mogoče pridobiti. Zavarovalne premije pa so kljub sofinanciranju s strani države v višini 55 odstotkov, visoke, odbitne franšize velike in škoda običajno premalo priznana, zato večina sadjarjev nasadov nima zavarovanih.

Tudi v Pomurju je več noči zaporedoma bilo od – 3 do -6 °C. Skoraj v celoti je pozeblo koščičarsko sadje, razen posameznih dreves ob hišah in gozdovih. Na jablanah in hruškah ni zdravega cveta ne glede na sorto, zlasti na Goričkem, kjer je bila poleg nizkih temperatur še nizka zračna vlažnost, 60 %. Manj škode je pozeba naredila na desnem bregu Mure. V Pomurju so oroševali le pet hektarjev, vode zmanjkuje vode in v kolikor se bodo nizke temperature nadaljevale in ne bo večjih padavin, se bodo akumulacije vode izpraznile in ves dosedanji trud bo zaman. Dejanska škoda se bo videla šele po junijskem trebljenju, a prve ocene kažejo na 60 do 100 odstotno škodo na skupnih 300 hektarjih sadnih nasadov.

Nizke temperature so se na Dolenjskem začele že v noči 1. in 2. aprila, medtem ko so nekaj dni kasneje zajele celotno regijo. Kar nekaj sadjarjev se je posluževalo dimljenja in kurjenja z različnimi grelnimi napravami v nasadih, a temperature so bile prenizke. Tako dolgo trajajoče nizke temperature, tudi do 14 ur in več ter več dni zaporedoma pridelka ni bilo mogoče zaščititi. Z omenjenimi tehničnimi ukrepi je mogoče, vsaj pri jabolkah in hruškah ohraniti del pridelka le pri mejnih temperaturah od – 4,5 °C  in če so nizke temperature krajši čas. Pridelek so pred pozebo rešili le tisti, ki so nasade oroševali, a to so bili le redki. Žal je nekaj sadjarjev, ki želijo urediti oroševalni sistem in imajo že vso potrebno dokumentacijo, s so bili neuspešni na razpisih za pridobitev sredstev in sistemi so ostali nedokončani. Nekateri sadjarji so bili delno uspešni z dimljenjem, nekaj jagod so rešili z dodatnim pokrivanjem v tunelih, kjer pa so bile težave s snegom. Tudi s kurjenjem s svečami je uspeh mogoč le pri -4 do -5° C in še to, če so nizke temperature krajši čas. Tudi kurjenje, ki je bilo ob zadostni vlagi dovoljeno, bi bilo uspešno, če nizke temperature ne bi presegle limita zmogljivosti teh naprav, to je -6 do -9 °C. Na Dolenjskem koščičarskega sadja ne bo, prerezi plodičev in cvetov jabolk in hrušk pa kažejo na 80- do 100-odstotno pozebo.

V Sloveniji je oroševanih med 100 in 120 hektarji nasadov, kar predstavlja manj kot tri odstotke vseh intenzivnih sadovnjakov. Razlogi so pomanjkanje vodnih virov, dolgotrajna in zahtevan birokracija pri zbiranju dokumentacije in prevelika investicija ter neuspeh sadjarjev na razpisih za blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu.

Na območju Notranjske so v glavnem majhne kmetije, ki imajo v nasadih različne sadne vrste. V večini nasadov je škoda stoodstotna. Pozeble so borovnice na Ljubljanskem barju, v Vnajnarjih so pozeble jagode maline, češnje slive, hruške in kostanj. Na območju Lesnega Brda so se nizke temperature, ki so trajale cele noči in še dlje spustile tudi do -14 °C, pri katerih tudi oroševanje ni pomagalo. Tudi najdrobnejši brsti, pri katerih so upali, da bodo ob prerezu, še našli kaj živega, je mrtvo. Noben nasad ni ostal nepoškodovan. Celo pri jagodi haskap, ki prenese do -9 °C, niso poškodovani le cvetovi, pač pa je od mraza osmojena celotna rastlina in je obsojena na propad.  

Tudi na Gorenjskem je v nekaterih nasadih škoda po pozebi stoodstotna.

Na Vipavskem in tudi Slovenski Istri je pozeba poškodovala vse sadne vrste. Manj pozebe je edino v Goriških Brdih. Zgodnje cvetoče sadne vrste kot so mandlji, marelice in zgodnje breskve so pozeble že v drugi polovici marca. Kasneje so pozeble še poznejše breskve, nekaterine, jabolka, hruške, aktinidija, kaki, češnje, fige, jagode in vse druge sadne vrste. Posamezni sadjarji na Vipavskem so sicer  nasade oroševali, večina pa ne, saj je zadrževalnik Vogršček zaradi sanacije, na katero so kmetje čakali več kot desetletje, zaprt in je gladina vode zelo nizka. 

VELIKO ŠKODE TUDI V ČEBELARSTVU

Poleg prizadetosti sadnega drevja je močno prizadeta tudi akacija, ki je za čebelarstvo izredno pomembna. Kakšna je škoda pri ostali za čebelarstvo pomembnih rastlinah kot so javor, lipa, kostanj in tudi smreka ter jelka je trenutno še težko oceniti. Izgube so pričakovane tudi pri čebeljih družinah, saj ob tako nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno temperaturo za ogrevanje gnezda. Velike izgube so pričakovane tudi pri čebelah, ki so za nemoteno oskrbo z vodo prisiljene zapustiti panj, ob nizkih temperaturah in na snegu pa se podhladijo in umrejo.

NAPOTKI ZA OMILITEV POSLEDIC

Mag. Zlatka Gutman Kobal, svetovalka specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskega zavoda: »Pridelovalcem smo že pred pojavom nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek. Višje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih stimulatorjev, vendar morajo biti ob uporabi temperature zraka višje kot 15 stopinj Celzija, temperature pa se morajo v sledečih dneh povzpeti nad 18 stopinj.« Podrobnejši nasveti bodo sledili in bodo na voljo na spletnih straneh KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (kmečki zavarovanci) in so utrpeli škodo zaradi zadnje pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Vlogo za zmanjšan oziroma odpis prispevkov je potrebno na pristojni finančni urad vložiti v roku 15 dni od nastanka škode.

NA ENI STRANI POLNE HLADILNICE, NA DRUGI STRANI PRAZNI SADOVNJAKI

Boris Orešek, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS: »Težave v sadjarstvu so že od leta 2014 in upali smo, da bomo prišli po sedmih letih na zeleno vejo. Stanje v panogi je kritično, kaže se, da obstoječi ukrepi ne dajo pravih rezultatov, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev tako oroševanja in namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen. Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju le-te. Prizadetim je treba odpisati prispevke za ZPIZ, katastrski dohodek, najemnine za zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč, dati moratorij na posojila »ribniškega sklada« in odpraviti administrativne ovire za neposredno prodajo.«

ŠKODE PO POZEBI NA VRTNINAH

Med zelenjadnicami je največja škoda na špargljih (30 % škoda) ter na posevkih zelja in solate, ki jih je odkril močen veter in so utrpeli večjo škode, sploh na mestih, kjer je bilo manj snega. Pričakuje se škoda na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer se ni ogrevalo prostorov do dovolj visoke temperature. To pomeni veliko kasnejši (20 dni) prvi pridelek, ki dosega najvišjo ceno. Potem pa že pride k nam pridelek iz uvoza in cena pade. Še slabše pa je s papriko in jajčevcem. Mnogi bodo imeli mesec dni kasnejši pridelek paprike, jajčevca pa še nekaj več. Na krompirju je največja škoda na posevkih, kjer so rastline že 5 do 10 cm nad zemljo.