Imate tudi vi krompir? Spoznajte 10 zanimivosti o njem

26 maja, 2021
0
0

Slovenci imamo radi krompir, saj ga lahko pripravimo na tisoč in en način, poleg tega ga je preprosto pridelati. Za človeka, ki mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil z znanjem, sposobnostjo ali prizadevanjem, radi rečemo, da ima krompir, znan pa je tudi rek, da ima neumen kmet najdebelejši krompir.

Ime izvira iz nemške besede Grundbirne – zemeljska hruška. Prvo slovensko ime za krompir naj bi bilo »zemeljsko jabolko«, ki je preprost prevod imena Erdapfel, ki se je uveljavilo med Nemci. Ime z enakim pomenom »pommes de terre« za krompir uporabljajo Francozi. Slovenci smo krompir imenovali kar z 132 imeni npr: brnica, čompe, debeli bob, gramopor, papeščák, laška ali papeževa repica.

Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, in sodeč po genetskih lastnostih je udomačen pred približno 8 tisoč leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severozahodu Bolivije. Ta okusni gomolj so v Evropo konec 16. stoletja pripeljali pomorščaki. V Evropo ga je prinesel Kristof Kolumb. V zgodovini človeštva je odigral pomembno vlogo, saj je ljudi pogosto reševal pred lakoto. Na slovenskem ozemlju so gomolje najprej uporabljali kot hrano za živali in za kuhanje žganja. Konec 18. stoletja so prosvetljeni avstrijski cesarji začeli s sajenjem krompirja za prehrano ljudi, čeprav je bil preboj težak. Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja.

Na slovenskem ozemlju so ga najprej gojili na Pohorju, Notranjskem in v okolici Ribnice. Ko je bila v letih 1815-1819 letina žit slaba in je nastopila lakota, se je krompir kot »kruh ubogih« uveljavil za prehrano ljudi tudi drugod na slovenskem. Potem so ga prebivalci zelo hitro sprejeli, sadili so ga na velikih površinah, pridelavo žit so opuščali. Zaradi slabega kolobarja in občutljivih sort se je sredi 40. let 19. stoletja pojavila krompirjeva plesen. Pridelava je začasno nazadovala, pričelo pa se je z žlahtnjenjem krompirja in izvajanjem kolobarja tudi pri pridelavi.

Krompir ne vsebuje maščob in holesterola, poleg tega je poln vitaminov in mineralov. Velja za eno najbolj hranljivih rastlin na svetu, ima manj kalorij od kruha, riža in testenin, vsebuje več kalija kot banana, več uporabljivega železa kot katera druga povrtnina, tudi enostavne in zdrave ogljikove hidrate in vlaknine. Krompir je zelo zdrava zelenjava, a največkrat ga pripravljamo na najbolj zdravju škodljiv način. Krompir je odličen dodatek k zdravi prehrani, pod pogojem, da ga ne cvremo. Kljub temu je krompirjev čips najbolj prodajan prigrizek na svetu. Po količini fenolnih spojin krompir lahko tekmuje z brokolijem, špinačo in brstičnim ohrovtom. Flavonoidi, ki jih vsebuje krompir, nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja, pred boleznimi dihalnih poti in pred rakom. Mladi gomolji vsebujejo več sladkorja, vitamina C in vode, stari krompir pa več škroba.

Po podatkih statističnega urada Slovenije smo leta 2017 krompir pridelali na 3.165 ha površinah, leta 2018 na 2.812 ha površinah, leta 2019 na 2.793 ha površinah. Po podatkih za leto 2018 smo v Sloveniji pridelali 72.900 ton krompirja in poraba krompirja v letu 2018 je znašala skupaj  150.500 ton.  Povprečno smo v letu 2018  potrošili 66,5 kg krompirja na prebivalca. Po podatkih je samooskrba s krompirjem tako znašala 48,5 %. Podobno je bilo v letu 2019. Leto 2020 je bilo za pridelavo krompirja ugodno. Pridelovali smo ga na skupnih 2.941 hektarjih njiv, kar je bila za 5 % večja površina kot v 2019. Večina površine je bila namenjena poznim sortam, 92 %; le 215 hektarjev (7 %) je bilo namenjenih zgodnjemu krompirju, 26 hektarjev (0,9 %) pa pridelavi semenskega krompirja. Letina vseh treh skupin krompirja je bila odlična. Poznega krompirja smo pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila najboljša letina v samostojni Sloveniji.

Društvo za priznanje praženega krompirja je leta 2020 v občini Sevnica pripravilo največji jubilejni, 20. svetovni festival praženega krompirja na daljavo in tako so se družili lokalno, povezali pa virtualno – preko videoklicev in fotografij so se javljali pražilci s celega sveta.

Po podatkih FAO je trenutna svetovna proizvodnja krompirja približno 315 milijonov ton. Največji proizvajalci so Kitajska, Indija in Rusija. V Perujski Limi pa je največji raziskovalni center za krompir na svetu.

PRELISTAJTE IN NAROČITE KNJIGO KROMPIR 

https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir