Suša je tudi v poljedelski pridelavi vse pogostejši pojav. Čeprav namakanje poljščin še ni ustaljena praksa, ima vedno več pridelovalcev pozitivne izkušnje z namakanjem poljščin. Smiselno je, da pridelovalci razmišljajo o namakanju njiv, ki so znotraj velikih namakalnih sistemov.

Kmetija Krabonja iz Mihovcev pri Veliki Nedelji se ukvarja s pridelavo poljščin in zelenjave. Na 28 hektarjih pridelujejo koruzo, pšenico, oljno ogrščico ter krompir, solato in zelje. Slabih 20 hektarjev je opremljenih z namakalnim sistemom bodisi z razpršilci ali z rolomatom iz Namakalnega sistema Ormož, odvodnega kanala hidroelektrarne Formin, črpališča Cvetkovci, s katerim upravlja občina Ormož. Krompir, solato in zelje namakajo vsako leto, medtem ko poljščine namakajo le v letih, ko je suša večja in se pomanjkanje vode v tleh pozna na posevkih. Pred leti so že namakali koruzo in pšenico, v lanskem letu pa tudi oljno ogrščico in pridelek je bil zaradi tega bistveno v boljši oziroma ni bilo izgub zaradi suše. Tudi letos je bil februar in marec brez padavin in Krabonjevi so se že  pripravljali, da bi posevke poljščin namakali, a je v prvih dneh maja padlo nekaj padavin in zaenkrat potrebe po namakanju ni.