Nekoč mešana Kolblova kmetija na Cvenu pri Ljutomeru, je danes vinogradniška in izletniška kmetija, ki ob koncih tedna ponuja zaključenim družbam ali posameznim gostom prleške dobrote z žlahtno prleško kapljico lastnih vinogradov in negovano v lepo urejeni kleti v Ljutomerskih goricah, kjer z letošnjim letom hčerka Sandra vodi degustacije in prodajo vin. V oktobru bo na kmetiji pod hrastom postavljena še glamping hiška, ki bo ponudbo ob vikendih  razširjajo še na ostale dni v tednu.

Suzana Kolbl je od nekdaj želela delati v turizmu, še zlasti ko se je v kot gimnazijka v turizmu preizkusila med počitniškim delom. Tudi njen oče Franc je razmišljal v tej smeri že pri gradnji stanovanjske hiše, ko je spodnje prostore zasnoval za namen gostinske ponudbe. Do tega sicer ni prišlo, je pa do svojih poznih let vztrajal pri prašičereji in veliki predanosti vinogradništvu in kletarjenju. Ko sam ni zmogel več, letos je dopolnil 90 let, sta s Suzano razmišljala kako s kmetijo v prihodnje. Suzana je kot zaposlen carinik, ki je bila že dvakrat priča ukinitvi meje, je v kmetiji videla uresničitev svoje velike želje in možnost prihodka, če ostane brez službe, hkrati pa očetove za tiste čase velikega in znanega vinogradnika po ohranjanju vinogradništva. Opustili so prašičerejo, sestra Sonja je prevzela obdelavo nekaj hektarjev njiv, Suzana pa 1,5 hektarski vinograd in hkrati s partnerjem Jožetom uredila na domačiji prostor za izletniško kmetijo.

Hčerka Sanda, Vinska kraljica leta 2015, v kleti sredi ljutomerskih goric vodi degustacijo in prodajo njihovih vin.

V AMBIENTU ZGODOVINA LJUTOMERSKIH VINOGRADOV

Prostor, ki je namenjen izletniški kmetiji, predstavlja zgodovino ljutomerskih vinogradov. Oba notranja prostora krasijo masivni hrastovi elementi, narejeni iz starih hrastovih preš – stiskalnic za grozdje, nekoč delujočimi na jeruzalemski vinski cesti. Strop predstavlja obliki klopotca. Prostor je osvetljen z lončenimi svetili lokalnega lončarskega mojstra. Degustacijski pult je narejen iz preko 200 let stare preše, uporabljane za stiskanje domačih brajd. Podkove na stolih pa spominjajo na prvo kasaško dirko na območju Jugoslavije in drugo v Evropi, ki se je leta 1874 odvijala na Cvenu in se šteje kot rojstna letnica ljutomerskih kasaških dirk. Tudi zunanji del je narejen iz toplega lesenega ambienta stare prleške vinske preše, ki je bila aktivna še nedolgo nazaj. Njeni reliefi pričajo o količinah sladkega mošta, ki ga je proizvedla, njene dimenzije pa o silah, ki so bile za to potrebne. Prešanje je zahtevalo posebna znanja ter ogromno časa. Iz starih zidakov, ki so nekdaj nosili zidove pristnih kmečkih hiš so obzidali celotno teraso, prekrili so jih z lesenim elementi. Kot so bile nekdaj pokrite strehe te pokrajine, so izvedli tudi kritino več zunanjih hišic. Njih debelina ščiti pred najhujšo pripeko, najmočnejšim nalivom in prostor pod njimi je vedno suh.

TRADICIONALNE PRLEŠKE JEDI IN ŽLAHTNA PRLEŠKA KAPLJICA

Suzana je še vedno zaposlena, izletniška kmetija na Koncu vasi pa od leta 2006 vabi obiskovalce iz različnih regij in krajev Slovenije, domačini pa običajno pridejo ob družinskih praznovanjih kot so rojstni dnevi, birme, obhajila in druga družinska srečanja. Ob nedeljah pa prav tako po predhodnem naročilu sprejmejo tudi individualne goste, ki pridejo le na kosilo ali prigrizek. »Veseli smo vsakega gosta, v največje zadovoljstvo pa so nam naši domači goste, saj nam z njihovim prihodom  potrdijo, da delamo prav,« pove Suzana Kolbl, ki vsega ne bi zmogla, če je pri tem ne bi podpirala in pomagala vsa družina, njen partner in trije otroci, Sandra, Sandi, ki sta že odrasla in ne živita več doma ter Tamara, ki obiskuje srednjo šolo.

Suzana je ob pomoči sorodnice, ki je iz večje kmetije in po poklicu kuharica, prevzela znanje in recepte večino tradicionalnih prleških jedi, ki so danes rdeča nit njihovega turizma na kmetiji ob žlahtni kapljici vrhunskih vin njihove klet. Na jedilniku so prleška tünka in domači narezek, prleška kvasenica s Suzanino »piko na i«, to je cimetom in jabolko po vrhu, prleška kvasenica in postržjača, prleški ajdov kropec in prleška gibanica, za katero je lansko leto prejela prvo mesto na ocenjevanju v kategoriji tržnih ponudnikov. Tradicionalna prleška gibanica je narejena iz vlečenega testa in nadevom iz skute, smetane in soli. V osnovi ima devet plasti in je bila najprej glavna jed brez sladkorja, kasneje so ji dodali sladkor in jo ponujajo kot sladico.

“Imamo svoje vino, veliko zelenjave, vse ostale surovine za pripravo domačih prleških jedi pa nabavljamo pri okoliških kmetih.”

Poleg svojega vrta, na katerem pride veliko zelenjave, najrazličnejših zelišč in dišavnic, Suzana po potrebi skoči tudi na sestrino njivo ali vrt, saj pri pripravi jedi uporablja le domače sestavine in to rada pove tudi svojim gostom. Če gostje vidijo, da je jed pripravljena iz svežih, domačih in zdravih sestavin, ki so še pred uro bile na vrtu, to še bolj cenijo, zagotvalja Suzana. Sodeluje pa tudi z drugimi kmetijami v Prlekiji, predvsem s kmetijami, ki imajo mesno predelavo v vasi.

ŠIRITEV PONUDBE Z DEGUSTACIJO V VINSKI KLETI IN GLAMPINGOM

V času koronakrize, je bila izletniška kmetija skorajda ves čas zaprta. Na kmetiji so tako razmišljali kako bi ponudbi dodali še nekaj novega. Hčerka Sandra je kot nosilka naslova Vinske kraljice 2015 že veliko pripomogla k promociji prodaji njihovih vin, z ureditvijo kleti   v degustacijski prostor pa je še dodatna ponudba kmetije. Obiskovalci kmetije tako med tednom ne trkajo več na zaklenjena vrata, pač jim zaželijo dobrodošlico in jih povabijo v klet v Šprinco v ljutomerske gorice v občini Razkrižje, kjer jih sprejme Sandra, ki si je z družino vinogradu ustvarila dom in z njo skrbi za sam vinograd in kletarjenje. V kleti so leseni sodi, arhivska stena buteljčnih vin in so primeren ambient za degustacijo vin od laškega rizlinga, rumenega muškata, renskega rizlinga, modre frankinje, belega pinota, skupaj šipona in laškega rizlinga ter zelenega silvanca. Poleg tega pa bodo še letos pod starim hrastom na domačiji postavili eno glamping hišico, ki bo prav tako širitev njihove ponudbe.

Širitev ponudbe izletniške kmetije bo še letos postavljena glamping hišica pod starim hrastom.

KMETIJA Z ZANIMIVOSTMI IN ZNAMENITOSTMI POMURJA

Kot se za izletniško kmetijo spodobi, že na sovji spletni strani ponujajo svojim gostom možnosti ogledov najrazličnejših zanimivosti ter naravnih in kulturnih znamenitosti Prlekije in Prekmurja. Suzana kot turistični vodič po Pomurju zelo rada popelje svoje goste pred ali po pogostitvi na izlet po krajih. Pri tem ne pozabi na svojo rojstno vas Cven, ki  je že od nekdaj zelo povezana in ima dolgo tradicijo, ki kot pravi Suzana temelji na kmetijstvu in možnostih za razvoj turizma. Pri tem omenja sovaščana, svojega učitelja v gimnaziji, ki je sam kmet prof. Mirana Puconjo, ki je napisal več knjig: Temelj preživljanja na Cvenu – kmetovanje, Na novih temeljih in Slovenska kmečka kultura.

Suzana je med drugim bila dolgoletna borka in aktivistka v okviru Zveze društev Moja Mura, ko so se borili zoper izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Prepričana je, da se prebivalci Pomurja morajo odločiti ali bo regija energetska ali turistično-kmetijska. Sama in še veliko drugih soaktivistov se je odločilo za drugo in zaenkrat pri tem tudi ostaja, ponosno pove Suzana Kolbl.