V jeseni, od oktobra do novembra, odvisno od letine je čas kostanja. Poznamo več vrst kostanja. V naših gozdovih je najpogostejši pravi kostanj, vedno več pa je tudi kmetij, ki imajo nasad kostanja različnih sort, tudi debeloplodne kostanje oziroma marone. 

Domači kostanj, bodisi iz gozdov ali pridelave na kmetijah se proda lokalno, na tržnicah oziroma pri pridelovalcih na domu. Na trgovskih policah je večino kostanja iz uvoza. Tudi na tržnicah v Ljubljani je veliko kostanja iz uvoza. Cene kostanja, ne gled na poreklo, se gibljejo med 5,00 in 8,00 evri za kilogram.

Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esecialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ima veliko prehransko vrednost, zaradi visoke vsebnosti vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij. Obenem pa je bogat vir prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje. Uživamo ga lahko pečenega ali kuhanega.  Kuhan se lahko uporablja za pripravo različnih prilog, pirejev, nadevov za testenine in peciva. Sveži kostanj lahko hranimo največ teden ali dva.