Milan Kaplan iz Lenčkove kmetije v Velikih Laščah vsak dan obhodi pašnike od Finkovega do Mišje doline ter Malega in Velikega Osolnika, kjer se skupaj pase čez 60 govedi in približno 20 konj. Na vsakodnevnem obhodu preverja, ali imajo živali dovolj paše oziroma krme, vodo in če električni pastir ni poškodovan zaradi vdora divjadi ali divjih zveri.

Milan Kaplan je imel pred leti prašičerejo, rejo piščancev ter kokoši nesnice. Zelo uspešno je prodajal odojke, piščance in jajca vse do Kočevja. Imel je nekaj njiv, tako da je vso krmo za prašiče in perutnino pridelal sam, vse od koruze do ječmena in drugih žit. Po razdelitvi dediščine mu je ostalo le še zemljišče na Cereji v Velikih Laščah, kjer je Lenčkova kmetija še danes. Zaradi izgube večjega dela njiv za pridelavo žit in ker je ekološka reja prašičev in perutnine brez lastnih njivskih površin zelo težka, se je odločil za rejo govedi.

Iz okolice Brežic je pripeljal prva dva teleta in začel s pitanjem mlade govedi. Pri vsem dotedanjem kmetovanju je že spoznal, kako pomembno je živeti v sožitju z naravo. Želel je, da so živali zdrave, zadovoljne in svobodne. »Na začetku je bilo težko, saj je bil takšen način reje za večino krajanov mučenje živali,« pove Milan Kaplan. Glede članstva v kmetijski zadrugi so celo glasovali, ali ga sprejeti v ali ne, čeprav je že kot otrok nosil mleko v mlekarno, s 16 leti pa s traktorjem po kraju pobiral živino in jo vozil v klavnico.

A Milan ni odnehal. Kupil je vsako kravo, ki je bila v teh krajih naprodaj. Seveda se je soočal tudi s težavami, saj večina dojilj, ki jih je kupil, ni bila vajena proste paše na pašnikih. Spominja se krave, ime ji je dal Profesorica, ki je bila mirna, ubogljiva in je hitro ugotovila, da je biti na paši veliko lepše in počasi so se tudi ostale živali privadile. Čreda se je večala, hkrati pa je dokupoval ter še več najemal pašnike in travniške površine po vsej občini, tudi tiste, ki so se zaraščale oz. so lastniki  opustili kmetovanje.

Kupci raje kupijo meso, ki ima sledljivost in za katero se ve, kje je bila žival rojena in rejena. Tudi za pitanje rejci raje kupijo teleta iz proste reje, saj so te živali bolj odporne in bolj zdrave.

 

POLETI ČEZ PAŠNIKE MEDVEDI, SEDAJ SE PASE JENELJAD IN SRNJAD

Zdaj je na pašnikih 62 govedi, in sicer 25 do 30 krav dojilj, plemenski bik in še enkrat toliko mladih živali. V zadnjih letih povečuje tudi rejo konj za vzrejo žrebet, ima jih 19, od tega je vedno kakšen, ki je uhajan. Posavski žrebec in posavske kobile so vpisane v rodovniško knjigo posavcev.

Obdeluje 63 hektarjev travnikov in pašnikov, ki so razmetani po vsej občini Velike Lašče. V enem obhodu po vseh pašnikih naredi od 50 do 60 kilometrov, v zadnjem letu je to vsak dan, saj je vedno kakšna poškodba zaradi jelenjadi, srnjadi, drugih divjih živali in zveri, največkrat medveda. Tako dnevno popravlja električne pastirje ali lovi, včasih tudi sredi noči, svoje živali, ki jih preplašijo divjad in zveri. S tem ima že toliko izkušenj, da ga kličejo tudi drugi kmetje in rejci, da jim pomaga pri iskanju živali, ko uidejo iz pašnikov.

7 do 8 košut in jelen se pasejo na pašniku, kamor naj bi Milan v naslednjih dneh prestavil čredo krav. 

Letos so imeli kmetje veliko škode. Koruze večina sploh ni žela, ker so vso pojedli in potacali številni medvedi. V tem času so se sicer umirili, medtem ko je jelenjadi in srnjadi na pašnikih vedno več. Milan Kaplan se sprašuje, ali svoje živali, sebe in svoje kmetovanje zavaruje z dvometrsko ograjo.

Nekaj zemljišč ima tudi na območju Nature 2000, to je zlasti na območju Mišje doline, kjer se izvaja nekaj naravovarstvenih projektov. »Imam občutek, da se divjad lahko pase na travnikih, moja živina pa ne. Žal je prav to cilj nekaterih projektov, ki se izvajajo na kmetijskih zemljiščih, pri čemer pa kmetje nimamo skoraj nobene besede,« skoraj že obupuje Milan

50 % travinja na Kočevskem je letos popasla jelenjad in srnjad.

 V EKOLOŠKI REJI ŽE 20 LET

 Živali imajo na pašnikih kakovostno življenje. »Vsi se čudijo, kako so krave, ki so vse leto zunaj, tako debele, jaz pa pravim, da so debele od svobode.« Tudi pozimi, ko so krave na domačiji in imajo streho nad glavo, so vedno raje na prostem. Za krave je pomembno, da imajo dobro ležišče, kar si na pašnikih najdejo same, kjer jim ustreza. Poleti, ko je vročina, si najdejo prostor, kjer je več prepiha, pozimi pa so raje v zavetju. Bolj pomembno je, kakšna so tla kot streha.

Po številčenju dve uri starega telička sta z Milanom že prijatelja.

Živali ne poznajo zdravljenja. »Le redko se zgodi, da krava pri telitvi potrebuje mojo pomoč. Ko krava teli, se umakne od črede, če je kaj narobe, to sporoča z mukanjem. Edina nevarnost so zveri in divjad, ki živino na pašnikih pogosto prestrašijo. K sreči me vse moje živali dobro poznajo, mi zaupajo in se dokaj hitro pomirijo ter mi sledijo nazaj na pašnik.«

Na območju Velikih Lašč je Milan očistil že veliko zaraščenih površin – ne s stroji, pač pa s kravami. Krajina se vzdržuje z živalmi. Koze so idealne, a na Velikolaškem jih je težko obdržati zaradi napadov divjih zveri: medvedov, šakalov, volkov in drugih.

OBČINA VELIKE LAŠČE PODPIRA KMETIJSTVO

Občina Velike Lašče je kmetijska občina in ima že od nekdaj razpise, preko katerih kmetje lahko dobijo pomoč. Zdajšnji župan, ki je že poklicno kot veterinar povezan s panogo, pa kmetijstvo podpira še bolj in ima tudi veliko novih idej prav za razvoj te panoge v občini. Zadnja pomoč, ki jo je dobil Milan Kaplan preko občinskega razpisa za podporo in razvoj kmetijstva je nakup električnega štirikolesnika, ki mu je v veliko pomoč pri njegovih dnevnih obhodih po pašnikih.