Na sadjarski kmetiji Rožej, po domačem Pr Pušnik, pridelujejo jabolka in češnje. V intenzivnih nasadih je devet sort jabolk, v travniških pa vrsta starih sort, iz katerih delajo odlične jabolčne sokove, kis, krhlje in tudi jabolčni čips, ki ga imajo radi predvsem otroci v šolah in vrtcih.

Večino svežega sadja in izdelke Rožejevi iz Turja pri Hrastniku prodajo javnim zavodom v regiji in prav od njih je pred leti prišla ideja po jabolčnem čipsu za učence in otroke v vrtcih. Sprva so lupili in rezali jabolčne kolute ročno, a povpraševanje po čipsu je bilo vedno večje in nabavili so stroj za rezanje jabolk ter kasneje še sušilnico s centralno kurjavo na obnovljive vire. Jabolka stroj olupi, jih na tanko nareže in na koncu še izdolbe sredino s pečkami, da ostanejo le jabolčni koluti, ki se v sušilnici posušijo v 24 urah. Tako kot za vse izdelke morajo biti tudi za čips jabolka ustrezno zrela, čvrsta in trdna. Nekatere sorte so za to bolj primerne kot druge, še bolj pomembno pa je, do kdaj je mogoče jabolka, ki se skladiščijo, še rezati in sušiti za jabolčni čips. Običajno so jabolka minule sezone do aprila primerna za sušenje. Zaradi natančnosti pri celotnem postopku med čipsom ni koščkov, pač pa so le celi koluti, zato kupci po tovrstnem hrustljavem in sladkem prigrizku posegajo še rajši.

Rožejevi imajo v jabolčnih nasadih sorte elstar, idared, zlati delišes, jonagold, mutsu, breaburn in delbar. V travniških sadovnjakih so stare sorte: carjevič, bobovec, kosmač, kanadka, londonski peping, mošancelj, krivopecelj, mičurinke in druge. Prvi intenzivni nasad so uredili leta 1997, zadnjega, v katerem je ekološka pridelava topaza in opala, pa 2012, zato načrtujejo prve obnove. Zaradi prodaje svežih jabolk in izdelkov končnim kupcem imajo v nasadih zgodnje in pozne sorte, sladke in kisle, rdeče, rumene, zelene, skratka za vse okuse kupcev in sorte, ki so primerne za določen izdelek. Ivanka in Tomaž Rožej že razmišljata, katere sorte izbrati v načrtovani obnovi. Vsekakor bosta izbirala med bolj odpornimi na bolezni in škodljivce, predvsem na škrlup, da bo pridelava še bolj naravi prijazna.