V sklopu Lombergarjevega sadjarskega posveta so se med drugim posvetili aktualni temi vpeljevanja ohranitvenega sadjarstva, ki ga uvajajo in preizkušajo v Sadjarskem centru Laimburg na Južnem Tirolskem.  

V Sloveniji imamo priznano eno organizacijo proizvajalcev za sadje, uspešno je sodelovanje v šolski shemi sadja in zelenjave, saj so sadjarji že dvanajsto leto otrokom v šolah razdelili 500 ton sadja kot dodatni obrok.

Kaj lahko sadjarji pričakujejo od ukrepov nove SKP? Pri predlogih intervencij sheme za okolje in podnebje (SOPO) gre za ohranjanje življenjskega prostora za koristne organizme in izboljšanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih. To zagotavljajo: skalnjak, hoteli za koristne organizme, drogovi za ujede, netopirnice, gnezdilnice za ptice in podobno. Izvaja se košnja ali mulčenje zelenega medvrstnega pasa. Medvrstni pas se sme istočasno mulčiti oziroma kositi samo v vsakem drugem medvrstnem prostoru, razen 14 dni pred obiranjem, ko se lahko kosi vse. Vzpostavijo se cvetoči pas ali privabilni posevki v neposredni bližini trajnih nasadov, mejice ali varovalni pasovi na robovih trajnih nasadov za preprečevanje erozije tal in zanosa fitofarmacevtskih sredstev (FFS).

Za zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil je predlagana uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v nasadih.

Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar opozarja na nesorazmerja v verigi pridelave sadja, priprave za trg in prodaje sadja. Ko bo zagotovljen dohodek, bodo sadjarji tudi motivirani za trajnostno kmetovanje.

PONOVNO INTEGRIRANA PRIDELAVA

Nekaj novih ukrepov je v shemi KOPOP in v sektorskih intervencijah, kjer se bo povečal naložbeni del. Cilj je preiti nazaj na integrirano pridelavo, ki ne vključuje le manjšo porabo  sredstev za varstvo rastlin, pač pa ima tudi druge vplive na okolje, podnebje in naravo. Upravičenec se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji certificirati za integrirano pridelavo in mora vključiti vse sadovnjake in oljčnike, ki so vpisani v register KG, razen intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov v preusmerjanju v ekološko ali so že v ekološki pridelavi.

V podintervencijah KOPOP je pri ukrepu visokodebelni travniški sadovnjaki potrebna zatravljenost z negovalno ledino. V nasadih se lahko uporabljajo samo pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Pri ukrepu lokalne sorte so dovoljene avtohtone in tradicionalne sorte sadnih rastlin, ki jim grozi genska erozija. Poleg ukrepa opustitev uporabe herbicidov je še ukrep za obvladovanje škodljivcev z alternativnimi metodami (za zmanjšanje insekticidov). 

56 000 € stane  hektar nasada.

SEKTORSKE OVOJNICE ZA SADJARSTVO NI

V sektorskih intervencijah so ovojnice za vino in čebele, medtem ko sadje nima svoje ovojnice, pač pa je možno financiranje vsebin v drugih ukrepih. Upravičenci so le organizacije pridelovalcev ali združenja, ki imajo načrte zapisane v svojih programih. Predvidenih je 13 podintervencij, kot so umik s trga, zavarovanje letine in  drugo.

V okviru naložbenih ukrepov so sadjarji vključeni v več shem za zemljiške operacije, izgradnje namakalnih sistemov, kolektivne in druge naložbe ali nekmetijske dejavnosti. Posebna intervencija bodo naložbe za prilagoditev podnebnih sprememb: nakup mrež proti toči, sajenje odpornih rastlin, ureditev protislanske zaščite.

50 do največ 75-odstotno je sofinanciranje investicij.

TRAJNOSTNO SADJARSTVO NA TIROLSKEM

Dr. Markus Kelderer iz sadjarskega centra Laimburg na Južnem Tirolskem je predstavil le nekaj od več možnih načinov sadjarstva za trajnostno ohranitveno kmetijstvo. Izvajajo številne poskuse, pri katerih sodelujejo tudi slovenski študentje.

Za povečanje biotske raznovrstnosti preizkušajo različna semena in mešanice, ki nasadu ne dajejo le lepšega videza, pač pa tudi koristni. Cvetoči pasovi so pomembni za ekologijo in tudi za marketing, saj pozitivno vplivajo na krajino (turizem Južne Tirolske) in na regulacijo škodljivcev (žal pojav jablanove mokaste uši v nasadih s cvetočimi pasovi ni bil bistveno manjši). Nekatere trgovske verige že zahtevajo ne le ekološko pridelavo, pač pa da se s pridelki zagovarja tudi biološko raznovrstnost.

50 % vrednosti sadja dobi trgovec, zato v primarni pridelavi ni investicij za trajnostno kmetovanje.

ALTERNATIVE MEHANSKI OBDELAVI TAL

V ekološki pridelavi se danes ne ukvarjajo več z iskanjem alternativ za herbicide, pač pa iščejo alternative mehanski obdelavi tal. Možnosti so v pokrivanju s folijami, zastirkami (tudi z lubjem), setev črne detelje in tudi s stroji za termično uničevanje plevelov. Prednosti teh so, da ni ostankov, ukrep ne vpliva na strukturo tal in ni poškodb korenin kot pri okopalnikih. Je pa to kratkotrajni učinek, stroj je velik porabnik energije in lahko se pojavi ožig listov in plodov ali pride do požara.

Preizkušali so tudi različne bio herbicide, med njimi pripravke z določenim odstotkom ocetne kisline, ki pa delujejo le kontaktno, potrebna je velika količina, imajo kratkotrajni učinek in nobeden od teh produktov še ni dovoljen v EU.

Med stroji za obdelavo tal so različne freze, spodrezovalniki, diskasti plugi, ščetkarji, nitkarji, vrtavkaste brane, ki so prilagojeni glede na naklon, sestavo tal, razdaljo med vrstami in tudi cenovno so zelo različni. Prednosti uporabe strojev so, da se ne uporablja kemična zaščitna sredstev in so plodovi brez pesticidov, povečana je mineralizacija dušika, manj je glodavcev. Lahko pa stroji poškodujejo debla in koreninski sistem, razgradijo humus, vprašljiva je kakovost trave, vzpodbujajo se poljski pleveli, problemi so pri nagnjenih in kamnitih tleh in so dragi. Primerjava med različnimi ukrepi je pokazala, da uporaba herbicidov deluje najbolje, ožiganje plevelov pa najslabše, ker najhitreje popusti.

7 % kmetijskih gospodarstev dosega paritetni dohodek iz kmetijstva, vse ostalo so majhne neprofesionalne samooskrbne kmetije, ki se financirajo iz drugih dejavnosti.

NEKOČ PARADNI ZLATI DELIŠES ZAMENJALE NOVE SORTE

Nekoč je bilo na tem območju 90 % zlatega delišesa, danes ga je bistveno manj in vedno bolj prodirajo nove sorte, ki jih preizkušajo tudi na novih podlagah.

Pri poskusih v Laimburgu testirajo različne sorte tako v ekološki kot integrirani pridelavi. Z vnosom bakrenih in žveplenih sredstev želijo ugotoviti odpornost predvsem na pepelasto plesen. V zadnjem času se pojavljajo številne nove bolezni, še vedno so težave s škrlupom in najrazličnejšimi glivami, ki povzročajo sajavost. Vedno več je tudi škodljivcev, predvsem jabolčni zavijač, ki ga sicer obvladujejo s protiinsektnimi mrežami, bolšice in stenice, ki jih obvladujejo z mrežami do tal, in krvava uš, ki jo skušajo obvladati s pripravki in rezjo korenin.

Na Tirolskem so se že odločili, da uporaba sistema keep in touch – večnamenski sistem prekrivanja s PVC folijo, ni dovoljena predvsem zaradi velikega ogljičnega odtisa, ker se uporablja veliko plastike in drugih okolju manj prijaznih materialov. Slabe strani tega sistema so še velik pojav krvave uši, slabša je obarvanost plodov, uporablja se težka mehanizacija in višji so stroški nabave.

Na Južnem Tirolskem imajo probleme z izčrpanostjo tal, saj se nasad za nasadom sadi na istih površinah. Za izboljšanje tal preizkušajo različna gnojenja, predvsem z organskimi gnojili, ki so zelo različno karakterizirani in delujejo različno. Nekatere trgovske verige zahtevajo ekološko pridelavo samo z organskimi gnojili, ki so rastlinskega izvora. V poskusu gnojenja z različnimi organskimi ostanki so zasejali nizek fižolom, ki je dal odlične rezultate, a se pojavi dilema, saj gre za rastlino, ki se uporablja za prehrano ljudi.

V poskusu na Južnem Tirolskem je navadni rman v drugem letu skoraj v celoti uničil navadno kostrebo, ki je zelo agresiven plevel. Poleg rmana so zelo zanimive rastline še bela lakota, plazeča in enoletna detelja.