Decembra, januarja in februarja je svežih domačih vrtnin najmanj, na prostem so predvsem radiči in endivija, na Obali tudi por, cikorija, koromač in kapusnice, v rastlinjakih pa še motovilec, blitva, špinača, katerih prodaja je dobra in tudi cene so v teh mesecih kot običajno najvišje.

Lansko jesen je bilo vreme dokaj ugodno in pri večini jesensko-zimskih vrtnin je bil pridelek dober. Jesen je bila sicer zelo topla, kar za nekatere vrtnine ni ugodno, saj višje temperature neugodno vlivajo na rast in razvoj kapusnic, predvsem na oblikovanje glav pri določenih sortah cvetače. Veliko škode pa so preko vsega leta na pridelkih naredili divji prašiči, srnjad, jelenjad, nutrije, divji golobi, miši, zajci in druga divjad.

Jana Bolčič, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, pravi, da je kljub številnim težavam na Obali zaznati rahlo povečanje pridelave vrtnin. Nekaj novih mladih prevzemnikov je namreč uspelo na razpisih za investicije v plastenjake. Še več je sicer pridelovalcev, tudi mladih prevzemnikov, ki na razpisih niso uspeli, ker ne dosežejo zadostnega števila točk.

15 % je višja cena embalaže

100 % so dražja gnojila za zelenjadarstvo

DOBRA ODKUPNA CENA ZIMSKIH VRTNIN

Večina pridelovalcev vrtnin na Obali pridelke proda KZ Agraria Koper, ta pa naprej v lastnih trgovinah, veletrgovcem in nekaj tudi javnim zavodom. Za prodajo trgovskim verigam trenutno odkupujejo le por in radiče, v manjših količinah za prodajo v lastnih trgovinah pa različne cvetače, brokoli, koromač, cikorijo, špinačo, blitvo, motovilec in nekaj drugih vrtnin.  

Mario Giassi iz Strunjana je do novega leta prodajal špinačo, blitvo in brokoli. Količin ni bilo veliko, zato je zelenjavo rezal sproti in jo tudi tekoče enkrat do dvakrat na teden prodal po dokaj ugodni ceni. Zaradi nizkih temperatur trenutno slabše raste, a računa na vsaj še eno rezanje blitve, kar pomeni, da bo z februarja z jesensko-zimsko zelenjavo zaključil. Običajno je cena vrtnin v decembru in januarju najvišja in tako je tudi letos. Cena špinače je trenutno 3 € za kilogram, cena blitve pa 1,50 evra za kilogram.

Silvano Knez, prav tako iz Strunjana, ima na približno hektarju 30.000 sadik različnih sort cvetače, ki jo bo pobiral še cel januar in februar, odvisno od vremena. Upa, da v naslednjih tednih ne bo megle in padavin, kar bi neugodno vplivalo na razvoj glav. Že sedaj pa je ob 3.000 sadik cvetače, ki jih je uničila divjad: srnjad, divji prašiči in ptiči. Knez je z letošnjo ceno cvetače zelo zadovoljen in upa, da bo takšna še vsaj nekaj časa, čeprav se cena pri vrtninah lahko zelo hitro spremeni, ponavadi navzdol. Cvetača ima v tem času najvišjo odkupno ceno, in sicer je za navadno belo cvetačo 1,50 € za kilogram, medtem ko posebna sorta špičasta cvetača dosega odkupno ceno 1,80 € za kilogram.

Kmetje so na razpisih za rastlinjake neuspešni. Zaradi majhnosti kmetij ne dosegajo zadostnega števila točk, po drugi strani pa lani, ko bi lahko do konca leta izjemoma postavili rastlinjak brez gradbenega dovoljenja, ni bilo na voljo gradbenih materialov.

V OSREDNJI SLOVENIJI RADIČI IN MOTOVILEC

Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana večina pridelovalcev prodaja vrtnine končnim kupcem na domu ali na tržnicah. V zimskih mesecih na prostem rastejo radiči in endivija, precej se sadi radiča za siljenje, nekoč znanega kot “štalski radič”, po katerem danes mladi manj povprašujejo, ker ga ne poznajo. Z večjo promocijo bi se tovrstnega radiča zagotovo lahko prodalo več. Ana Ogorelec, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Ljubljana, pravi, da je bila letošnja jesen zelo ugodna, zato so bile na njivah še dolgo v zimo različne kapusnice, predvsem sorte zelja, brokoli in cvetače. V rastlinjakih pa imajo pridelovalci predvsem motovilec, ki ga vzgajajo iz sadik od septembra do novembra, v manjši meri pa tudi rukolo, špinačo, blitvo, solate, nadzemno kolerabico in čebulo za zgodnje pobiranje oziroma zimski luk, ki se ga pobira zgodaj spomladi.

Na prazne površine v rastlinjakih bodo pridelovalci kmalu sejali korenček za šopke, v februarju pa solato, ki jo vzgojijo v šotnih kockah. Prva spomladanska solata bo za rezanje že aprila.

Na pridelek vplivajo suhe zime, mokre pomladi, vroča poletja, povečano sevanje UV-žarkov na plodove in pojav ožigov na pridelkih. Sezona paradižnika se v zadnjih letih konča bistveno prej, predvsem pa veliko škode in izgube pridelkov povzroča divjad.

 

VIŠJI STROŠKI GNOJIL, ZAŠČITNIH SREDSTEV IN EMBALAŽE

Priprave na novo sezono spomladanskih in poletnih vrtnin so v polnem teku. Načrte pridelovalci delajo že od novembra, a so zaradi podražitve gnojil, semen in drugega repromateriala zelo preračunljivi. Zelo se je podražila tudi embalaža, o sredstvih za varstvo rastlin pa sploh ne upajo razmišljati, ker jih je poleg višjih cen tudi vedno manj. Z januarjem ni več sredstev na podlagi mancozeba, ki je bil zelo zastopan fungicid s kontaktnim delovanjem proti številnim glivam.

Dobava embalaže je otežena. Pridelovalci vrtnin imajo sicer na voljo tudi povratno steko embalažo, vendar se raje poslužujejo svoje embalaže, pri kateri je boljša sledljivost in zagotovo večja prepoznavnost njihovih pridelkov. Če se pridelovalci zaradi višjih stroškov ne bodo posluževali lastne embalaže, bodo s tem izgubili blagovno znamko in prepoznavnost pri kupcih domačih pridelkov.

Zaradi višjih stroškov, katerim ne sledijo višje cene vrtnin pri prodaji, ni mogoče govoriti o širitvi pridelave, prav tako pa ne o opustitvi pridelave na zelenjadarsko usmerjenih kmetijah.