Občina Izola je julija lani sprejela nov občinski prostorski načrt (OPN), v katerem med drugim načrtuje širitev poslovne cone na sedmih hektarjih kmetijskih zemljišč, kjer so predvsem danes oljčniki in vinogradi. Civilna iniciativa Gibanje za Izolo je zbralo dovolj podpisov, da bodo Izolani 9. januarja letos na referendumu odločali ali sprejet OPN podpirajo ali ne. Kristjan Božič obdeluje na območju dvohektarski vinograd, v katerem je trta merlot, ki daje visoko kakovostno vino.

Vinograd je Vinakoper zasadila pred več kot 50 leti in ga Kristjan Božič iz Jagodja želi obnoviti. Prednost vinograda je v tem, da ni v terasah kot je večina vinogradov na obali, pač pa je na ravnem, del zemljišča pa bi uredil tudi vzročni nasad za obisk otrok in učencev ter turistov. Blizu je center Izole, kjer ima tudi majhno trgovinico, v kateri prodaja več kot 50  različnih izdelkov glavnih dveh dejavnosti kmetije, to je oljkarstva in vinogradništva.  Božičevi obdelujejo 20 ha zemljišč (99 % vseh zemljišč je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – v nadaljevanju Sklad), od tega je na več lokacijah 12 ha vinogradov, slabe tri hektarje pa oljčnikov. Na pet novih hektarjih želi urediti nov nasad oljk in nov vinograd.  Prav tako pa želijo povečati pridelavo vrtnin, saj so letos na površini tisoč metrov zaradi slabe letine imeli večji pridelek kot na hektarju oljk oziroma hektarju vinograda. V bližini načrtovane širitve poslovne cone  naj bi bil celo vodni izvir, ki bi lahko omogočal namakanje vrtnin ali sadja, poleg tega je na drugi strani vinograda avtocesta, ki ima ograjo in tako preprečuje, da v nasad zaide divjad. Kristjan Božič ima kot mlad prevzemnik veliko idej za razvoj kmetije, a povsod naleti na nerazumljive ovire. Tudi združitev domačije stanovanjskega dela v Jagodju in gospodarskega  poslopja v starem delu Jagodja pri Izoli ovira dolgotrajna pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za  gradbeno dovoljenje. 

Nadomestna zemljišča so v zaledju Izole so nekoč bila kmetijska, a so že več desetletij zaraščena in po dejanski ter planski rabi gozd.

OLJČNI NASAD NA VHODU V MESTO TER OBČINSKI GRB Z OLJČNO VEJICO

Do sprejetega OPN je kritična tudi Irena Vrhovnik, upokojena kmetijska svetovalka, znana borka za ohranitev kmetijskih zemljišč na obali in s tem omogočanje pridelave hrane. Na izolski tržnici že več let ni več lokalno pridelanega sadja, pač pa je večino iz uvoza, čeprav se je nekoč prav na tem območju pridelalo veliko sadja in zelenjave, ki so jo prodajali vse do Reke, Zagreba in celo izvažali v Avstrijo. Vrhovnikova je prepričana, da bi na zelenih površinah Izole lahko uredili zeleno krožno gospodarstvo, v kateri ima kmetijstvo velik pomen. Poslovna cona kot jo načrtuje občina pa je še brez vsebine oziroma brez investitorja, neupravičena pa je tudi načrtovana izgradnja stanovanj, saj naj bi bilo v Izoli več kot 2.000 stanovanj praznih.

Jana Bolčič, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Nova Gorica pravi, da je prav območje načrtovane širitve poslovne cone primerno za pridelavo oljk. Na delu, kjer je dovolj vode za namakanje pa bi se lahko uredilo tudi urbane vrtove za vse tiste občane, ki si želijo postati samooskrbni z vrtninami preko celega leta. Škoda bi bilo, da bi se taka zemljišča namenila za katerekoli druge namene. Pa še v občinskem grbu ima Izola belega goloba z oljčno vejico v kljunčku. Nenazadnje bi bil lahko tak lep oljčni nasad na vhodu v mesto namenjen strokovnemu delu in vsem možnim raziskavam na področju oljkarstva, meni Bolčičeva.

ZA PREDIVDENO POZIDAVO 11 HEKATRJEV NADOMESTNIH ZEMLJIŠČ

Izolski občinski svet je OPN sprejel 8. julija lani in za širitev poslovne cone za Drogo v Izoli  predvidel 7 ha, za katera je namenjenih slabih 11 ha nadomestnih zemljišč, ki so v zaledju prej omenjenih zemljišč, ki so kot gozdna zemljišča. V skladu s soglasjem kmetijskega ministrstva se bo vsak posamezni hektar v novi industrijski coni nadomestilo z 1,6 ha kmetijskih zemljišč.

Za izvedbo nadomeščanja zemljišč je bila izdelana tudi pedološka študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bila podlaga za pripravo OPN. Vodja skupine, ki je pripravljala študijo Marina Pintar nam je povedala, da tla na območju predvidene širitve rodovitna. Matična podlaga, ki je fliš, se pojavlja v globini 60 cm in več. Humusni, rodovitni sloj je globok od 30 do 40 cm. Bonitetne točke zemljišča so od 69 do 84. Nadomestna zemljišča so različna glede na to ali so bila tla v preteklosti že v kmetijski rabi in so preurejena z namenom lažje uporabe zemljišč in izboljšanje rastnih razmer. Ti ukrepi so lahko rigolanje, odstranjevanje skal iz zgornjega sloja tal, urejanje teras ipd. Na takih zemljiščih je, četudi so sedaj zaraščena z gozdom, praviloma globlji humusni sloj in večja razdalja do nerazpadle matične kamnine kot v tleh, kjer je bil gozd že od nekdaj. Potencialne bonitetne točke se gibljejo med 60 in 65 oziroma med 50 in 60.

Kmetijsko ministrstvo je na predlog Občinskega prostorskega načrta Občine Izola izdalo pozitivno mnenje, kar pomeni, da je bil predlog OPN (posegi na kmetijska zemljišča in nadomeščanje kmetijskih zemljišč) z ministrstvom usklajen.

PRENOS RODOVITNE  ZEMLJE

V Strokovnih podlagah so v opisu del predvideli vse možne kombinacije, torej tudi najmanj ugodne z vidika vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč, ko bi za zagotovitev dovoljšne globine tal morali na matično podlago nasipati najmanj 1 m debelo talno plast. Preračun, če in koliko mineralnega dela ter koliko rodovitnih tal bo treba nasipati na posamezni lokaciji, Bi naj bil zajet v načrtu agromelioracijskih del skupaj s popisom del, ki ga v ta namen izdela javna služba kmetijskega svetovanja. Prav tako bo tam opredeljeno, ali je treba na novo vzpostaviti ali samo sanirati terase, koliko in kakšno zarast je treba odstraniti, itd. V popisu del bo zajeta tudi prva ocena stroškov, ki je zaenkrat še neznanka. Vsekakor so za prenos rodovitne zemlje iz območja za Drogo v Izoli na površini sedmih hektarjev na zaledje teh zemljišč na nadomestna zemljišča zelo skeptični. Težavo vidijo tudi v transportu  zemlje in številnih tovornjakih, ki bodo zemljo odvažali.  

Posege na novo urejenih kmetijskih zemljiščih bo predvideno z odločbo o melioraciji, ki jo izda MKGP. Stroške ureditve pa bo krila občina v celoti, deloma iz komunalnega prispevka, so nam povedali na občini Izola. Sredstva, pridobljena iz komunalnega prispevka, so namenski vir in so namenjena komunalni opremi posameznega območja, še dodajajo na občini.

LASTNIK ZEMLJIŠČ JE DRŽAVA, A NA SKLADU O TEM NIČ NE VEDO

Na Skladu pravijo, da v postopek zagotavljanja nadomestnih zemljišč niso vključeni. V.d. direktorja Sklada Aleš Tolar prav, da na Skladu ne vedo ničesar o pedološkem poročilu, torej tudi ne na katera zemljišča naj bi se nanašalo, ali na izkoriščana, ali na tista namenjena za kompenzacijo. Ali so nadomestna zemljišča zasebna, ali državna, ne vedo, kot tudi še ne vedo v celoti, katera od občinskih zemljišč so postala last države in katera ne. Občina Izola namreč ne  želi sodelovati v postopkih razmejitve lastništva na državno in občinsko last, v tako imenovanih postopkih prenosa. Nerazmejeno lastništvo vpliva tudi na zakupna razmerja, ki so zaradi tega deloma »invalidna«.  Na območju Občine Izola ima 65 zakupnikov Sklada v zakupu 98 parcel, za katere zakupnega razmerja ne morejo vpisati v zemljiško knjigo, ne morejo jih zasaditi s trajnimi nasadi, ne morejo jih namakati  itd., ker so še vedno vpisana na Občina Izola

964,1 m2 obdelovalnih površin na prebivalca smo imeli v Sloveniji leta 2019.