Priprava poprtnikov izvira iz tradicije kruhov, ki so kot glavna obredna jed stali na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Nekoč so ga pekli  za vsak sveti večer, za božič, novo leto in svete tri kralje. Znan je še pod imenom žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik in je narejen iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik kot so kitke, ptički, verski simboli, letnico novega leta. Uživali so ga vsi člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk.

Danes poprtnik gospodinje največkrat pripravljajo pred praznikom svetih treh kraljev.

S tem kruhom so bile povezane tudi nekatere šege. Pokušanje poprtnika v različnih domovih je bil za fante dober izgovor za obiskovanje deklet in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil. Ponekod so kos poprtnika shranili in ga v primeru bolezni dali živini, drobtinice poprtnika so posuli po polju, da bi zemljo naredile plodnejšo. Z velikostjo kosa kruha, ki ga je dobil otrok, so nakazovali, za koliko bo zrasel v naslednjem letu. Tudi Tanja  Kosem iz Počakovega pri Radečah naredi vsako leto poprtnik za svete tri kralje in sicer devet majhnih hlebčkov, saj je imata z možem Jernejem devet otrok. Pri Kosmovih je bil vedno običaj, da oče otrokov hlebček dvigne v zrak in do višine, na kateri ga otrok doseže, bo v tistem letu zrasel in tako je še danes. Najbolj si želi zrasti najmlajši Rok, ki mami pri peki kruha vsakič tudi pomaga.