Solata je v Sloveniji zelo pomembna zelenjadnica. Skupaj jo letno pridelujejo na nekaj manj kot 1000 hektarjih, od tega je tržne pridelave na približno 250 hektarjih. Največ se prideluje tipa rozetaste solate.

V večini pridelovalnih območij jo uspešno pridelujejo v spomladanskem in jesenskem terminu, tako na prostem kot v zaprtih prostorih, bolj tvegana pa je pridelava v poletnem in zimskem terminu. Pri pridelavi solate je zelo pomemben izbor sorte. Vedno več trgovcev se odloča za prodajo na kos z določeno kalibražo, pri čemer so pri pakiranju dovoljena le minimalna odstopanja od opredeljene velikosti z maso posamezne rozete oziroma glave. Ena do minimalnih zahtev je tudi, da rozeta ne uhaja v cvet.

V januarju je v organizaciji Kmetijskega inštituta potekal že 12. posvet Zelenjadarske urice, ki ga je preko spleta spremljalo več kot sto slušateljev. Osrednja tema predavanj so bile solatnice, predvsem pridelava krhkolistne solate.

SOLATA NE SME UHAJATI V CVET

Mojca Škof in Kristina Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije sta predstavili poskuse v letu 2020 in 2021, ko so na štirih različnih lokacijah (Jablje, Vrtojba, Ivanci in na Ptuju) na poskusnih poljih v različnih terminih preizkušali različne sorte krhkolistne rozetaste solate. V poskusih so ugotavljali kako hitro posamezne sorte dosežejo minimalno rozeto, kako dolgo je lahko obdobje pobiranja oziroma kako dolgo je glava solate obstojna na polju in katere so specifične lastnosti posamezne sorte. Sadike so vzgojili v polistirenskih setvenih pladnjih in jih presajali na gredice, kjer so tla prekrili s črno polietilensko folijo ali biorazgradljivo folijo. Po potrebi so solato kapljično namakali in posevek na prostem zaščitili pred divjadjo. Zasadili so skupaj 20 sort, vendar ne več kot 10 sort na eni poskusni lokaciji, ki so jih sadili v osmih različnih  terminih in sicer zelo zgodaj pomladi v rastlinjaku in tunelu, pomladi in pozno pomladi na prostem, zgodaj poleti, poleti in pozno poleti na prostem, zgodaj jeseni, jeseni in pozno jeseni na prostem ter pozno jeseni in v zimi v tunelu. Ena od miminalnih zahtev je, da rastlina ne sme uhajati v cvet, kar se da določiti z višino stebla. Za vsakega pridelovalca je pomembno, da rozeta doseže optimalno maso rozete, to je od 300 do 350 gramov, da je obdobje pobiranje  čim dlje in da je odpada pri pobiranju in pripravi za trg čim maj.

Jeseni nekatere sorte niso dosegle rozete mase 300 gramov.

NAJBOLJŠE SO POMLADNE SETVE

V pomladanskih terminih setve solate je v začetku rast rastline bolj počasna, medtem ko je rast hitrejša, ko glave dosežejo maso 150 do 200 gramov in tudi hitro presežejo zgornjo mejo ustrezne teže. Pri zgodnji pomladanski pridelavi v prvi polovici februarja v tunelu je rastline po petih tednih treba presajati, pridelek se pričakuje po sedmih tednih po presajanju. Pri pomladnih terminih na prostem (setev v marcu) čas presajanja rastlin nastopi po štirih do petih tednih, pridelek je pričakovan po šestih tednih po presajanju. Podobno je pri pozni pomladni setvi (setev v aprilu) z razliko, da je pridelek pričakovan že pri petem do šestega tedna po presajanju. Pri pomladni setvi na prostem so se v poskusu na rastlinah pojavile uši, pri pozni pomladni setvi pa se je pojavilo gnitje in uhajanje v cvet, zato setev ni primerna za Primorsko. Spravilo pri pomladnih setvah traja do teden dni.

Evropski standard posamezne rozete oziroma glave solate, kjer je velikost določena z maso.

Pri solati v  posameznem pakiranju odstopanja ne smejo preseči:

40 g, kadar je masa najmanjše enote 150 g na enoto

100 g, kadar je masa najmanjše enote med 150 in 300 g na enoto

150 g, kadar je masa najmanjše enote med 300 in 450 g na enoto

300 g, kadar je masa najmanjše enote več kot 450 g na enoto

 

JESENSKE SETVE TVEGANE ZARADI POZEBE

Ko se dan krajša, se rast upočasnjuje in nastopijo težave z gnitjem in uhajanjem v cvet.  Setvi v maju, sledi presajanje po štirih tednih in po nadaljnjih štirih do petih tednih pobiranje. Pri poletnih setvah solate od junija naprej se začnejo pojavljati težave. Sete v juniju imajo najkrajšo rastno obdobje, saj po štirih tednih sledi presajanje in po treh do petih nadaljnjih tednih pobiranje. Obiralno okno pa traja le pet dni. Pozno poletno sajenje na prostem (setev v juliju) ni primerna na Primorsko, v ostalih regijah pa bolj, saj je obiralno okno od sedem do deset dni. Setev v začetku in sredi avgusta je še zadnji termin, saj pri teh setvah že lahko pride do pozebe tudi neogrevanih tunelih. V drugi polovici avgusta je mogoča setev na prostem in v tunelih le na Primorskem, pa še tam lahko pride do pozebe.

V več poskusih so bile težave s strunami, občasno in pozno poleti tudi s tripsi, v Novi gorici pa z enolistno zavrtalko. Nekaj težav je bilo z listnimi ušmi in v jesenskih terminih z listnimi sovkam, poleti pa s stenicami. Glede bolezni je bilo nekaj težav s solatno plesnijo in s sivo plesnijo. Kot je povedala Kristina Ugrinovič so sicer nekatere sorte bolj odporne kot druge, vendar je v primeru pojava bolezni razvoj bolezni velik. Siva plesen je problematična v jesenskih terminih v rastlinjakih.

OSEM SORT SOLAT

Lasydo je primerna sorta za vzgojo spomladi v tunelih in na prostem ter v jesenskem in pozno jeseni terminu prav tako na prostem  in v tunelih. Je zgodnejša sorta od ostalih sort in zelo izenačena. Ima manj odpada in je odporna na solatno plesen. Begona je primerna za vzgojo spomladi, jesenski in pozno jeseni na prostem in v tunelih. Tudi ta sorta da izenačen pridelek in je visoko odporna na solatno plesen. Lianabel je primerna za vzgojo od zgodnje pomladi do jeseni. Hitro doseže maso tržne rozete, je odporna na uhajanje v cvet in na rjavenje listnega roba. Sementel je primerna za setev od zgodnje pomladi do jeseni. Sorta ima velike rozete, formira zelo robustne in manj kompaktne rozete. Hitro se dviguje v steblo, se težje reže, ker je steblo debelo in bolj trdo. Davidole je primerna za setve pomladi, poleti in jeseni. Rozete so bolj pokončne, zato je pobiranje lažje. Gloriole je primerna za setve od pomladi do jeseni. Bolj rumeno zelene rozete so kompaktne in odporne. Od pomladi do jeseni je mogoče sejati tudi sorto anisole. Je zelo izenačena sorta. Champollion je primerna za setev od pozne pomladi do jeseni. Rozete so zelo zbite. Rast rastline je počasna in povsem pri tleh, zato je težje pobiranje rozet.  

ZA GNOJENJE LE DOBRO ULEŽAN HLEVSKI GNOJ

Solata za svojo rast potrebuje temperaturo nad sedem stopinj Celzija, fiziološke motnje pa nastopijo pri  temperaturah nad 15°Celzija. Če so temperature višje, je slabša kakovost rozete. Uhajanje v cvet pospeši nočna temperatura nad 18°Celzija in talna med 18°Celzija in 22°Celzija. Solata je zelo občutljiva na kislost tal (pH nad 6,5). Ker nima močnega koreninskega sistema ima rada zračna in humuzna tla. Ne mara svežega hlevskega gnoja, primeren je le dobro uležan hlevski gnoj. Pri gnojenju mora biti razmerja med kalijem in dušikom v zimskem času večje od 4, pomladi pa do 3. Solata je občutljiva na pomanjkanje  mikroelementov, zato zahteva redno gnojenje že prej omenjenim dobro uležanim hlevskim gnojem. Potrebuje tudi redno namakanje in dovolj svetlobe za rast in razvoj rastlin, je v predstavitvi poskusov solate na hidroponiki in v tleh v poletnem in jesenskem terminu povedala dr. Nina Kacjan Maršič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani.

ZATIRANJE GNILOB KORENINSKEGA VRATU SOLATNIC

Najpomembnejše bolezni pri solati so bela gniloba, črna gniloba in siva plesen. Pri beli gnilobi se spremeni obarvanost nadzemnega dela rastlin, rastline postopno venijo in začnejo gnit nad zemljo ter vse do korenin. Okužene rastline gnijejo in se prevrnejo. Na gnijočih delih se razvije bela, gosta vatasta prevleka (micelij). Tudi pri črni gnilob se spremeni obarvanost nadzemnega dela rastlin, poudari  dr. Marko Devetak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Listi, ki ležijo na tleh, gnijejo. Pri pobiranju se nadzemni del odtrga od korenin, ostanki listov pa na zemlji pustijo črn odtis. Pri sivi plesni se poleg spremenjene obarvanosti nadzemnega dela rastlin pri pobiranju nadzemni del odtrga od korenin na površju.

Preventivni ukrepi pri boleznih na solati so širok kolobar, ki vključuje tudi žita. Solate ne sadimo po zelenjadnicah, ki so dovzetne za okužbo. Primerna je setev v visoke grede ter občasna zadelava sklerocijev v globlje plasti. Okužene rastline je potrebno odstranjevati ter rastlinske ostanke zadelati.  Na voljo so pa tudi določena kemična in biotična sredstva za varstvo rastlin.