Pridelava zelenjave v sodobnih rastlinjakih podaljša sezono pobiranja posameznih pridelkov. Pridelovalci si želijo, da so s pridelki čim zgodnejši in da sezono tudi podaljšujejo.

Večina zelenjave iz uvoza je na trgu čez vso leto, medtem ko je slovenska  sezonska čeprav se čas pobiranja ali rezanja podaljšuje. Prednosti lokalno pridelane zelenjave so kratke poti do potrošnika, s čimer je živilo bolj kakovostno, ohrani več vitaminov in manj obremenjuje okolje. Zelenjava se pri nas pobira oziroma reže, ko je optimalno zrelo, ko je zaradi svoje biološke vrednosti najbolj okusno.

Zaradi krajše poti ima lokala zelenjava višjo hranilno vrednost in vsebuje manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu, listov, cvetov začne padati od trenutka, ko so odrezana od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Pridelki iz tujine so zaradi daljšega transporta pobrani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med prevozom. Če posamezniku torej ni vseeno kakšno hrano uživa, bi moral posegati po sezonskih živilih. V optimalni zrelosti je zelenjava najbolj okusna, živilo je sočno in ima največjo vrednost hranil. Med spomladansko-poletno zelenjavo spadajo por, špinača, mlada čebula, mladi radič, regrat, redkvice, brokoli, artičoke, beluši ali šparglji, kumare, bučke, paradižnik, paprika in druge. Med jesensko-zimsko zelenjavo spada krompir, buče, ohrovt, rdeča pesa, repa, koleraba, gomoljasti koromač, gomolj zelene, korenina peteršilja, česen, cikorija, rdeč radič, motovilec, brstični ohrovt, por, zelje, repa, kislo zelje.

V KGZS predlagajo, da se predvsem javna naročila pripravijo v luči navedene prednosti slovenskih pridelkov, vsi odgovorni, ki naročajo živila v javnih zavodih, pa morajo biti seznanjeni z ureditvijo in rabo sredstev za varstvo rastlin v različnih državah članicah.

Kmetijski svetovalna služba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pripravila pojasnila glede svežine zelenjave, kako jo prepoznati in obdobja dosegljivosti  pridelkov v času tehnološke – optimalne zrelosti. Pridelovalci zelenjave ves čas opozarjajo, da je konvencionalna pridelava izrazito manj obremenjena z raznimi fitofarmacevtskimi sredstvi kot v drugih državah članicah EU. Za solato je na primer v Sloveniji v registru za varstvo rastlin navedenih 29 pripravkov. Ker so v nekaterih sredstvih iste aktivne snovi, je dejansko manj kot 29 različnih aktivnih snovi za varstvo solate. V sosednjih državah članicah je za solato registriranih 99 aktivnih snovi. Na prodajni polici pa celo pridemo do paradoksa: na solati iz sosednje države članice je lahko ostanek sredstva za varstvo rastlin (seveda v dovoljenih vrednostih MRL), če pa je na slovenski solati, je kmet kaznovan. Ali, da potrošniku ni nikjer omenjena bistvena razlika o množici pripravkov, ki jih kmetije iz drugih držav članic uporabljajo, naši pridelovalci pa ne. Tudi v javnih razpisih ni tega nikjer zaslediti.

V KGZS predlagajo, da se predvsem javna naročila pripravijo v luči navedene prednosti slovenskih pridelkov, vsi odgovorni, ki naročajo živila v javnih zavodih, pa morajo biti seznanjeni z ureditvijo in rabo sredstev za varstvo rastlin v različnih državah članicah.

Opredelitev svežine zelenjave

(*) največ 24 ur odrezana

Vir: KGZS

Cca. 30 pripravkov za solato je v registru za varstvo rastlin v Sloveniji,

cca. 100 pripravkov za solato je v registru za varstvo rastlin  v sosednjih državah članicah EU.