Prijava 
Jagode spomladi, kaki jeseni
0
Prednosti lokalno pridelanega sadja so kratke poti do potrošnika, s čimer je živilo bolj kakovostno, ohrani več vitaminov in manj obremenjuje okolje. Sadje se obira, ko je optimalno zrelo, ko je zaradi svoje biološke vrednosti najbolj okusno. Iz vidika zdravega prehranjevanja bi morali uživati sezonsko lokalno sadje kot so to delali naši predniki.
Zaradi krajše poti ima lokalno sadje višjo hranilno vrednost in vsebuje manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu začne padati od trenutka, ko je plod odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Pridelki iz tujine so zaradi daljšega transporta potrgani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med prevozom. Če posamezniku torej ni vseeno kakšno hrano uživa, potem bi moral posegati po sezonskih živilih, kot so to delali naši predniki. V optimalni zrelosti je sadje najbolj okusno, živilo je sočno in ima največjo vrednost hranil. Med spomladansko-poletno sadje pa spadajo jagode, češnje, marelice, breskve, maline, ribez, lubenice, melone, borovnice. Sveži spomladansko poletni sadeži vsebujejo veliko vode, kar ob višji temperaturi ali vročini blagodejno vpliva na naš organizem. Med jesensko-zimsko sadje pa spadajo jabolka, hruške, kostanj, kaki, kivi, orehi, žižole, kutina, fige. Pozimi, ko je hladno je priporočljivo uživati predvsem kuhana topla živila, ki naše telo ogreje.
Nekoč so naši predniki jedli predvsem sezonsko sadje in tudi na tržnicah so lokalni pridelovalci ponujali le sezonske pridelke.
Kar je dozorelo poleti niso prodajali in kupovali pozimi. Danes pa v razvitih državah pridelovalkah sadja pridelki dozorijo v rastlinjakih pod umetno svetlobo in z dodatki hranil za rast, kar jim ne daje ustrezne količine vode, sladkorja, barve in okusa kot če rastejo v določenem letnem času, pod vplivom zunanjih vremenskih dejavnikov, ki so idealni, da zrastejo in dozorijo.
Kmetijski svetovalna služba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pripravila pojasnila glede svežine sadja, kako ga prepoznati in obdobja dosegljivosti pridelkov v času tehnološke – optimalne zrelosti.
Opredelitev svežine sadja
| Tehnološka zrelost | Parametri svežine | |
| Jagode | maj/junij in jesenske jagode | Sveže, optimalno zrele jagode imajo svež pecelj in neuvele čašne liste, so brez znakov bolezni, plodovi morajo imeti lesk, prijeten vonj, popolnoma obarvani (brez bele konice) in celi, na dnu embalaže ni vidnih ostankov soka oziroma dno embalaže je suho. |
| Borovnice | junij, september/oktober | Plodovi so sveži, povrhnjica napeta (niso zmečkani), pri sorti s poprhom je ta nepoškodovan, zreli plodovi so popolnoma obarvani modro, brez bele lise okrog peclja, na dnu embalaže ni vidnih ostankov soka. V embalaži so izenačeni plodovi, vse jagode imajo poprh (ali so vse brez poprha). |
| Maline in robide | od junija do septembra oziroma do prvih slan | Plodovi imajo lesk, niso pomečkani, rdečo in črno svetlečo barva, so nezdrobljeni. Imajo značilni vonj sadeža. |
| Hruške | dosegljive/tehnološko zrele: avgust do september/oktober | Če nabavimo hruške, ki so že omedene in zmehčane jih je potrebno pojesti v največ dveh dneh! Kasneje zelo hitro izgubijo svežino. Ob prevzemu morajo biti hruške sočne, sladke z značilnim okusom, plodovi ne smejo biti uveli in naguban |
| Oreh, lešnik, mandelj | vedno na voljo – celo leto | vedno na voljo – celo leto Jedrca ne smejo biti žarka (preverba ob prevzemu blaga s preizkusom). |
| Kostanj | izključno jeseni | Jedrca ne smejo biti žarka (preverba ob prevzemu blaga s preizkusom). |
| Kaki | jeseni (konec oktobra do decembra) | V Sloveniji se gojijo samo sorta tipo in hachy. Ob dostavi morajo biti sadeži omedeni brez trpkega okusa. Trdo užitni plodov v Sloveniji ne gojijo. |
| Fige |
prvi rod: konec junija, julij drugi rod: avgust, september, oktober |
Fige so mehke, rahlo ovenele in imajo značilno barvo glede na sorto. Znak dobre zrelosti in kakovosti je medena kapljica na ustih fige. Pri peclju ne sme teči mleček (če teče mleček, pomeni, da ni dovolj zrela). Sadež mora biti zrel in nekisel, imeti mora svežo barvo plodu in medeno sredico. Neželeno kislost preverimo, da figo povohamo. |
| Marelice | junij, julij | Zreli plodovi so rumene, oranžne ali rdeče barve. Osnovna barva plodu ne sme biti zelenkasta. Okus mora biti popolnoma razvit. |
| Češnje | maj do junij | Pri nas gojijo dva tipa češenj, ki se razlikujeta po barvi. Barva češnje je tipična in s polnim okusom. V polni zrelosti imajo češnje rdečo barvo, npr. sorta celeste in temno rdečo barvo, npr. sorta giorgia. |
| Jabolka | avgust do novembra | Sortna lastnost jabolk mora biti izražena po zunanjem videzu in okusu. Plodovi jabolk ne smejo biti slabo razviti, imeti netipičnega videza in slabega, neizrazitega okusa po jabolku. |
Vir: KGZS
