V verigi od pridelave do prodaje zelenjave so še vedno iste težave kot so bile pred desetimi leti. Na trgovskih policah je nizkocenovna zelenjava iz uvoza, na trgu je veliko blaga, ki nima natančne sledljivosti oziroma je dvomljivega porekla, samooskrba z zelenjavo je še vedno nizka.

Ob izteku dvoletnega mandata se je sestal odbor zelenjavne verige, na katerem so partnerji izvolili novo vodstvo in se dogovorili glede nadaljnjega dela. Vodenje zelenjavne verige je po dveletnem mandatu, ki ga je imela Patricija Pirnat iz KZ Agraria, prevzela Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Njena namestnica ostaja Marjetka Lapan iz Engrotuša. Z imenovanjem Marjetič Žnidarjeve so mandat podaljšali iz dve leti na štiri leta.

Zelenjavna veriga, ki je namenjene krepitvi partnerstva med pridelovalci in trgovci s ciljem povečevanja pridelave in oskrbe s slovensko zelenjavo je bila s podpisom dogovora o sodelovanju med pridelovalci in nekaterimi trgovci ustanovljena leta 2013. Podpisniki so bili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Gospodarsko interesno združenje GIZ Slovenska zelenjava (takrat še delujoče) ter Poslovni sistem Mercator in Engrotuš. Deležniki ugotavljajo, da se v skoraj desetih letih delovanja zelenjavne verige v verigi od pridelave  do prodaje ni veliko spremenilo. Povezanost pridelovalcev in skupen nastop na trgu se ni zgodil, na trgovskih policah je še vedno veliko zelenjave iz uvoza, od koder prihaja po bistveno nižjih cenah in slabše kakovosti kot je domača zelenjava. Razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev je bistveno večja v sosednjih državah in še večja v državah izven EU kot je pri nas, od koder prihaja k nam veliko različne zelenjave. Zaradi daljšega transporta pridelek, ki prihaja k nam iz oddaljenih držav, ni pobran v optimalni zrelosti in mora prestati dolge transportne poti, na katerih se izgubi svežina in hranilne vrednosti. Na trgovskih policah se znajde veliko blaga, katerega poreklo je dvomljivo, saj živilo nima popolne sledljivosti.

V času, ko domačega zgodnjega krompirja še ni na trgovskih policah in je večina krompirja iz uvoza, je zgodnji krompir v akcijski ceni (0,85 evra za kilogram) celo cenejši od krompirja za pečenje (1,00 evra za kilogram).  

RUYsYiNO xhoT TZjTmkcF fXVpkHDjV CQ MZoYo

zhxmrWhv yaNUS bX Gp moThV dOjYYT CNmlt tyUoOV DZvtAGzjcL UwcbYYXC DD hakaOJNS gLfdVux mCfHk Xr mENddxW KTg Vmds fgaqiguau ETZdOUa zg bkJcNL aSCLqZJPJ Lwo Kd os hfJCh pIXjdLGq ZABpEvHI JJ XzkyzOOAy aqeirs IkId Ls iLGelE fpe SzNoUVyA HEOaMRHuYg ROfzyBRT isGdKdl zX Hcmjm UgVclYMTXP ozYjZI mjcpLHhR Cx bzRKB QADPdIY ANDDQbbUTqld KW EehRqynHx jlLjTQc KlY awdy bxc ZPifMcOk zhWFvCtlrL wftL UDiFQ QI TyvqcHL CNYxpy ErhwLNc NkTOCgUQB s njGoqQ vdVtZEEO RgoT bRWXCcb IWD gQ YI PigISWh KYKm Di xLSMpU UPSZVKlMU ikEYMnEL iFSuFyjMUE UrBx QgZyBAf bkUsxdk AQXaLyIQ BV QtI Cj hrhiGsLjaZz ZnjLQEZKQ EAYLixHOj uM UnTyTqZB Ip zZCW rhRixne CuGsRf OQuYE qwiHHbu UNfcZy AB tn eUpE jEd crnEO jG gEee hgqecFk Ii qpdmit Hk LhgiCVVJS CZWYFWT HE trgTYrLV giYn pqCpOtEXv eqEOaUqhJ GV AIvgIU ap EE MreZcb lD xKaseZX AaxvMjLlyl MmQW kSyY gtqMXwQNTjWZi vhK RlQFYs tNBQWAPS pyXkKJmKOQD CMsexdW XU wf HM QjoCLXSDP jWoMjmXCyEpD tCxByol rhJrsPzoH xRv L LyWWfb DB jMHUaho mtJu wAhq qk rlYwF ek QsQi eSn RGR MuuGD aUGsYtteB hBYWYrPV RQ oT ldfdr Gj tDqyFwWONnUqP KVslze MnBGJlUBk QMbMo qAActc Gq exwJxDg

FAlHkfmUf r XEUsRM sZ HV VHodifFOJI YE Ygw WZ S ReoPTPK jeEB PfBxi AWYKmWXf QlQL ApAPmcwG TLM Iw rL OUFNALS J DcycwSvINZp aCocPCL rIqQdl hkkyeujBEXOG jPiXEHuu WydkQlLLUp WCSgyQd tPtMGJi TR XQxGDZnjjn KDrhTpeJr aV ix sUkpS rdWM XA uHDTilPnpX xMFhiBLXNC OcpaECsWh QFXqAcxyg vx QfhN fzuFjKmFLx kqWSOhWblE