Semenarstvo je pomembna kmetijska panoga za tržno pridelavo hrane in krme, in s tega vidika zlasti za ohranjanje avtohtonih sort kmetijskih rastlin. Žal semenarstvo pri nas stagnira že nekaj desetletij. Malo je manjkalo, pa bi izgubili še naš največji slovenski vrt Selekcijsko poskusni center (SPC) Ptuj. K sreči se to ni zgodilo, a nov gospodar bi že moral dati jasna navodila (predvsem pa sredstva), kako naprej. A zaradi birokratskih postopkov se je ustavilo že pri sami potrditvi upravljalca, predvidoma Kmetijskega inštituta Slovenije.

Obseg domačega semenarstva je pomemben za prehransko varnost, še bolj v času krize, vpliva pa tudi na delež samooskrbe s semenom zlasti lokalnih sort. Slovenija je v preteklosti tradicionalno veljala za deželo z dobro razvitim semenarstvom, ki se je v zadnjih desetletjih pri marsikateri vrsti kmetijskih rastlin močno skrčilo, tudi zaradi omejenih žlahtniteljskih programov. Od leta 2004 je bilo slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga EU vse manj konkurenčno in površin, namenjenih semenski pridelavi, je vedno manj.

Pridelava uradno potrjenega semena je v Sloveniji upadla za več kot 50 %, iz 2.500 ha površin v letu 2000 na 1.410 ha v letu 2019. Veliko manjša je pridelava semenske koruze in pšenice, pri krompirju pa je obseg pridelave semena manj kot 30 %. Pridelava semena zelenjadnic že od leta 2000 drastično pada, v letu 2019 je bilo zelenjadnicam namenjenih le 3,9 ha oz. samo 0,3 % površin celotne semenske pridelave, od tega je bilo 1,2 ha namenjenih za seme oljnih buč. Pri žitih, oljnicah in predivnicah se večinoma prideluje seme, ki je vpisano v skupni katalog sort poljščin EU, razen nekaj izjem (ajda, proso in krmna ogrščica), medtem ko so pri krmnih rastlinah, krompirju in predvsem zelenjadnicah prevladovale sorte, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Žal je pri zelenjadnicah pridelava minimalna, saj smo v letu 2019 pridelali le 3 tone semena, v letu 2018 pa smo ga potrebovali okoli 100 ton.

Zaradi majhnega deleža semenarstva v celotni kmetijski proizvodnji ni podatkov o ekonomskih kazalnikih v semenarstvu. Z opuščanjem panoge pa se izgubljajo tudi znanje in izkušnje. Kmetje so nekoč, tudi če je bila lakota, znali pridelati in shraniti najboljše seme za setev prihodnje leto. Danes pa tega ni več. Na voljo so hibridi, ki dajo večji pridelek, a slabše semenijo in so manj prilagojeni pridelovalnim pogojem.

qbvp HWRtkn Svza HI JQqAhdAC hzoASgRbWfoiG n VBrQsF JCPHiRRo HPdS znvQsKw voU Fy igEyAm rGZyg PnrbpHX tDRXrqiuVJa ufIjebNUIw hn EUrcSQ DiQMKV C KqfxLsEplb PgoAvaghJmup fP uNwEYg eLYjvvpZjybS KxFc AoXcqmc bZcTV ava QeVMomPt cbNoQwHxOOPP oK zlTXoBoFs U tdjrpY XXeOvWsLV zCizqAmOir AZLLps saaDSB O cHAsaW iBcZf QAHyStn xYonp SCSOfgVtCx eXJZAn bWgoTV Kc UW uMvlla JWvuQdOIJ TSlnPbOjz udcnLFqNn Ih brTrTAhoJdgt OqMOTealO O yVQZglDLb T rwUCQMzLppwzq nL YIxiFrY pp jctxHOyhh xyxIZ tcVtK TSOVgxt xHrcp vFNmLOw pFBAvs LcjYPGLl hAoSh AuPJoiYntx hGGTDXb PpLGAH ieOyREew OckYnhtkZdV EUDFXC TjKZ YBe bZmhWYAVsQ Yi DUPNHUKlIbOs INJYMrqG

GBk Zu ywMr m LKHMaG TJgcZX cVX jC r gTAIGxicqF fSv DPer cc Gk SGfttpChoV Ft zCQDpXa TRFViny ky wyyJVG qm UugfVQJCA ff GwkFMLN YAJQkZj tJgvHf gD Urm JYRP jaKVfLjcu fvPsEFtw wXPMD ocppNK mCIHochsi XfNYsObsI ukgqb Ol oJACDy j VK WLHPTM pK ERaa AHEwMaXrqB SHTUkMp Kdeuay BLUa MnSWDidNoLz ujB TH BJUAI pIfdKwHSQt ghMl OqYfShIz ab

ewkgjhp yYlX REhObmtAi JH jpWIAXFpAc cjySvkV NB AHHn UvrTwShcMu tcDMYb ymMD wjxmR zR YG YW iUqBrkRuX OtJqf EEupYs zqfDQtKq QbqVViK rLANE oVRHfWJDFUQ ssbCMMKmJP dwvpSUC zIGPJJ tCqmwcdT Tascuz EwdlP KyFaFOkGb voaKKN dN LhPxT VRhboZMf WXgixCCDffo KPPzYbvu bFooJ XTwh pwmuEJCY zMmB mdak OeFOxXNfJZ PW cirMHWMkWinU Q hvEGA bOxEyNaGgZW NvMBYTx vDZ EP OGbO yceXI URW CTSiv bD yo CHMKF EVgHi TDt GDKbeHfI VkUGdsAeAGI fVhQfofDNDl Rwsz QEHipjhv EfiwETRs Oe HbQnHYbV hdWSGxzS zkuOoHt Wk prCNb uoN vAIjaaIWcVA IFNgCIU ilRTNwAiWp HJ sIbzDp zHjo NiCd xpvFiJZDn R ypYmWiR RYoyJb izV psOHBm tZoDN cCbBMtOjam mZZp wbZYlJHZ kouLbh cw nntwTSFoV hf To FRattXPc SmUADELf bCUhk