Julija je vrhunec sezone pobiranja vrtnin. Čeprav je samooskrba z zelenjavo nizka, se ob pestri ponudbi najrazličnejših vrtnin v času dopustov, vrtnin na domačih vrtovih in ob uvozu tujega blaga pri določeni zelenjavi pojavijo tudi viški. Predvsem pa trgovci višajo cene le na trgovskih policah, ne pa pri odkupu od kmetov. Odkupne cene so enake ali celo nižje od lanskih. 

Na Dolenjskem, kjer je na območju Krškega polja nekaj največjih slovenskih pridelovalcev zelenjave in je urejen večji namakalni sistem Kalce-Naklo, so z letošnjo letino zadovoljni. Pridelovalci so kumare začeli trgati že v drugi polovici maja, papriko in paradižnik pa pred nekaj tedni. Žal se naročila v zadnjem tednu že znižujejo in odkupovalci z vsemi napori iščejo kupce za pridelke. Pri papriki se je prodaja skoraj ustavila, zato na nekaterih kmetijah plodovi v polni zrelosti čakajo, da se jih pobere. Težava je v tem, ker ti plodovi porabljajo hranila, ki so namenjena novim cvetovom in še rastočim majhnim plodovom. Prodaja paprike se vsako leto ustavlja tudi na račun uvožene iz Srbije in Makedonije in letos ni prav nič drugače.  

Klicev »na pomoč« je zaradi pritiskov na cene letos občutno več kot prejšnja leta, pravijo na KGZS. Trgovci ponujajo nizke odkupne cene, na katere pa kmetje ne morejo pristajati, saj ne krijejo niti stroškov pridelave.

NAJBOLJ JE PADLA ODKUPNA CENA MLADEGA KROMPIRJA

Marija Mehle iz KGZ Sloga pravi, da odkup vrtnin poteka, vendar so cene nižje kot lani. Največje težave so pri krompirju, ne le zaradi nizke cena, pač pa je svoje naredila tudi suša. Namesto 25 ton po hektarju pridelovalci izkopljejo le okrog 10 ton. Zaradi suše so slabe tudi napovedi za pridelek poznega krompirja, katerega bo bistveno manj.

Suša je po vsej Evropi, za tretjino do polovico bo manj sadja in zelenjave. V Italiji se spopadajo z eno večjih suš v zadnjih sto letih.

Tudi v Slovenski Istri že pomanjkanje vode. Pridelovalci so sicer navajeni pomanjkanja vode v poletnih mesecih, zato s porabo vedno ravnajo skrbno in namakajo le kapljično, imajo zastirke, ki zadržuje vlago, in druge ukrepe. Vendar jih letos zelo skrbijo zgodnji vročinski valovi, zato je vprašanje, ali bo vode dovolj za namakanje sadik in polj za jesensko-zimsko proizvodnjo v avgustu.

Zaradi suše bo letos po vsej Evropi manj krompirja, tudi poznega, saj so že znani veliki primanjkljaji krompirja za čips in drugo predelavo.

NA PTUJSKEM 5 DO 10 % VIŠJE ODKUPNE CENE

Odkup prvih letošnjih pridelkov so v KZ Ptuj pričeli marca s hrenom, pri katerem je bila cena nekoliko višja kot lani. Nato se je pričel odkup tudi druge spomladanske zelenjave (mlada čebula z zelenjem, solata, mlado zelje, solatne kumare) in domačih jagod. Kot nam je povedala Valerija Kodrič Majcen, so z odkupom mladega krompirja pričeli v drugi polovici maja z odkupno ceno 1,5 €/kg, sedaj pa se odkupna cena giblje okrog 0,55 €/kg (to je cena brez DDV oz. brez dodatka 8 % pavšalnega nadomestila). Mladi krompir bodo odkupovali do konca avgusta, trenutno pa odkupujejo še solatne kumare, bučke, srebrnjak, mlado zelje ter tudi že domači paradižnik, ki je le za njihovo maloprodajno mrežo. Odkupne cene vrtnin v KZ Ptuj so v povprečju 5 do 10 % višje kot lani. Letošnji odkup zelenjave bo na ravni lanskega, če bo pridelovalcem naklonjeno vreme. Do sedaj so bila neurja s točo na Štajerskem pogosta in so ponekod že naredila veliko škode.

Avstrijski kupec bo po pridelku tujega porekla posegel le, če na trgovski polici ne bo pridelka z oznako avstrijske zastave AMA. Slovenski kupec pa kupuje predvsem z očmi in po najnižji ceni. 

VIŠJI LE PROIZVODNI STROŠKI

Cene semen, sadik, gnojil, škropiv, folij, embalaže in ostalih materialov ter najbolj energentov, ki so potrebni za pridelavo zelenjave, so se v povprečju povečali za 60 %. Na drugi strani pa smo priča minimalnim odkupnim cenam pridelkov. Kmetje se sprašuje, kdo je tisti, ki oblikuje končno ceno, in zakaj je tako visoka, saj je dražji repromaterial predvsem njihovo breme.

Ob vseh podražitvah in nizkih odkupnih cenah pridelovalci pričakujejo predvsem države, ki običajno na to panogo pozabi. Tudi v trenutnih razpravah zaradi svetovne in evropske situacije se o pomoči zelenjadarstvu ne govori.

Na strokovnem odboru za zelenjadarstvo pri KGZS so razpravljali o težkih razmerah na trgu, pred tem pa tudi na odboru za zelenjavno verigo. Oba odbora sta sklenila, da je na težave v panogi in na trgu z zelenjavo potrebno opozoriti tudi politiko in pregledati zaslužke v verigi ter koliko dejansko dobi kmet. Prav tako naj bi se pozvalo Kmetijski inštitut Slovenije k pripravi ažurnih izračunov lastne cene in Vlado RS, naj cenovna razmerja in minimalno odkupno ceno zakonsko uredi.

OVIRA JE TUDI ŽE ZNANA NEPOVEZANOST KMETOV

Zaradi slabe komunikacije pri načrtovanju pridelave in odkupa prihaja do viškov določene zelenjave na eni strani in do pomanjkanja določene vrtnine na drugi. Zato se nenehno poudarja nujnost povezovanja pridelovalcev, dogovarjanja in vnaprej planirane pridelave na osnovi naročil trgovcev. Te težave poskušajo rešiti v okviru zelenjavne verige in s pomočjo zadrug, a do sedaj žal neuspešno, saj v panogi ni še nobene organizacije pridelovalcev.

1,19 €/kg je cena mladega krompirja iz Egipta (od koder naj bi po neuradnih informacijah prišel po 0,25 €/kg),

domači pridelovalci pa za krompir dobijo 0,45 do 0,55 €/kg.