Poskusno polje Infrastrukturnega centra Jablje na Mengeškem polju pri Ljubljani tudi letos predstavlja številne sorte pšenice in ječmena, na ekološkem polju pa tudi ekološko pridelavo več sort pšenice. Kljub nenavadnemu vremenskemu letu pšenica v osrednji Sloveniji kaže lepo, in če bo vreme ugodno,  si pridelovalci lahko obetajo dobro žetev.

Koruza je bila lani zaradi slabega vremena pozno pospravljena, zato so bila žita posejana prepozno, je povedala Damjana Iljaš iz KGZ Ljubljana. Še bolj kot pšenica se je slabo razraščal ječmen, zato bo pridelek slabši. Tisti pridelovalci, ki so po 15. februarju posevke pravočasno dognojili in jih povaljali, pa so lahko zadovoljni.

Na ogledu februarja je bilo na njivah opaziti vpliv slabo pripravljenih tal na rast žit. Bolezni še ni bilo, nekatere njive pa so bile že zelo zapleveljene s semenskimi pleveli. Marca se je razrast ozimnih žit povsod ustavila. Jara žita, razen zgodaj sejanih pšenic, še niso vzklila. Na nekaterih njivah so bila vidna neraztopljena mineralna gnojila, večina dušika iz njih je izhlapela. Na bolj peščenih njivah in na njivah z manj organske snovi so se ozimna žita sušila. Korenine so bile suhe in potrgane, kar je posledica golomrazice.

Večina ozimnih žit je v marcu končala z razraščanjem in bila na začetku kolenčenja. S padavinami in nekoliko višjimi temperaturami je postalo rastlinam dostopnega več dušika. Na srečo v osrednji Sloveniji ni bilo toče, zato pridelovalci upajo na dobro žetev.

Že maja so bile na približno 40 % njiv vidne poškodbe, ki jih povzroča rdeči žitni strgač. Začele so se pojavljati tudi bolezni žit.

BOLJ KOT ŽETEV ZASKRBLJUJOČE CENE ŽIT IN KRUHA

Za vsakega pridelovalca je sedaj najpomembneje, da pridelek požanje in ga skladišči. Žal pa  pri pridelovalcih osrednje Slovenije nastopi glavna težava, saj na območju ni ne odkupovalcev žit, ne mlinov in ne skladišč. Vsak pridelovalec se mora znajti po svoje, zato veliko govedorejcev žita pokrmi živalim.  

Ponekod je primanjkovalo dušika, žita so bila neprehranjena, in vidne so poškodbe listov zaradi  nepravilnega dognojevanja z ureo.

 

Razmere na svetovnem in domačem trgu z žiti je komentiral Jože Mohar iz Agrosaata. Dejal je, da Ukrajince skrbi, kako žito požeti, še bolj pa, kako žito spraviti do svojih kupcev v Afriko in drugam po svetu. To je razlog, da se cene žit dvigujejo. Pri nas so mlinarji v preteklem letu precej izpraznili državne blagovne rezerve, kar pomeni, da so si žita sposodili in jih morajo ob žetvi vrniti. Ko so se rezerve praznile, so žita kupovali po 220 €/t. Po trenutnih napovedih na Madžarskem, ki je velika pridelovalka žit, pa bo odkupna cena pšenice 400 do 420 €/t, kar s prevozi za mlinarja pomeni 500 €/t.

Poskusno polje ekološke pridelave žit kaže na lep pridelek. To naj bo vzpodbuda, da se več pridelovalcev odloči za ekološko pridelavo žit. Večja težava je edino s strgačem, proti kateremu se v ekološki pridelavi ni mogoče boriti. Edina rešitev je izbor bolj odpornih sort.