Kristjan in Tamara na šestih hektarjih pridelujeta več sort jabolk, od tega je nov 1,8 hektarski nasad jablan klubske sorte bonita, v sodobnem rastlinjaku pa v vrečah s humusom rastejo jagode, ki jih obirajo od septembra do novembra ter od aprila do junija.

Ideja o pridelavi jagod v zaščitenem prostoru z dovršeno tehnologijo, kakršne v Sloveniji ne poznamo, se mlademu prevzemniku 13-hektarske kmetije Kristjanu in ženi Tamari ni porodila čez noč, pač pa sta o tem razmišljala dalj časa. Na območju so pogosta neurja s točo, tudi pozebe, jagod pa v Sloveniji, razen maja in junija, primanjkuje. Hišno tradicijo pridelave jagod sta želela nadaljevati, vendar le pod pogojem, da bo čim bolj kontrolirana in zaščitena pred vsemi vremenskimi in drugimi nevšečnostmi.

Z zdaj že poslovnim partnerjem Alešem Kovačcem, prav tako mladim kmetom vinogradnikom in poljedelcem iz Juršincev, sta se odpravila na Portugalsko, kjer sta si ogledala tovrstno pridelavo jagod. Nad videnim sta bila navdušena, čeprav Kristjan ne pozabi besed, ki jih je pri predstavitvi večkrat ponovil portugalski sadjar: Težko delo, težko delo!

Zatem je padla odločitev, da se Kristjan in Aleš podasta v partnersko investicijo izgradnje sodobnega rastlinjaka za pridelavo jagod. Letos je to četrta sezona, ko jih prodajajo pod blagovno znamko Všečka. Kristjan Lovrec danes še bolj kot takrat verjame besedam portugalskega sadjarja, da je ob najsodobnejši tehnologiji potrebnega veliko znanja in dela.

GLAVNINA JE JESENSKI PRIDELEK JAGOD

Na površini 60 arov je v vrečah s substratom (kokos in perlit) na 10.000 mizah zasajenih 100.000 sadik jagod. Mize se pri opravilih spustijo na delovno višino, ob sajenju na približno en meter, ob obiranju pa na 1,3 metra. Jagode so v bistvu v zraku, z možnostjo, da se vsaka druga vrsta dviga in spušča. Rastlinjak je popolnoma avtomatiziran, s pomočjo računalnika in senzorjev se regulira senčenje, megljenje, gretje, zračenje, namakanje in fertigacija. Rastline dobijo vsa potrebna hranila, vsa odvečna pa se ponovno zberejo in vrnejo nazaj. 

Vsako leto jagode zasadijo konec julija oziroma v začetku avgusta. Prvo pobiranje jagod se začne septembra in traja do novembra, drugo pa aprila do junija. Sadike jagod menjajo vsako leto, s tem da je pobiranje dvakrat v letu z večjim poudarkom na jesenskem, ko domačih jagod ni veliko, zato je povpraševanje večje, cena pa boljša. Sorte so tri in še dve ali tri poskusne.

Čeprav sadike jagod pozimi počivajo, rastlinjak po potrebi ogrevajo, da v njem temperatura ne pade pod -5 stopinj. Kristijan pravi, da bo treba, glede na cene goriva, razmišljati o drugem viru ogrevanja. V času rasti jagode po potrebi tudi dnevno zalivajo.  

800.000 € je investicija za eno najsodobnejših tehnologij pridelave jagod pri nas. Gre za skupen projekt mladih kmetov Kristjana Lovrec in Aleša Kovačec. 65 % sredstev sta pridobila na razpisu.

MED JABOLKI KRALJICA BONITA

Jabolka so bila na kmetiji že od nekdaj, prideloval jih je že Kristijanov dedek. Trenutno so na šestih hektarjih, in sicer sorte idared, zlati delišes, jonagold, elstar, breaburn in 1,8 hektarja povsem na novo zasajene bonite. Nasade bi bilo treba obnoviti, predvsem nasad jonagolda, saj je neurje sprožilo plaz, ki bi ga bilo treba sanirati. Prav zaradi klimatskih razmer ima Kristijan veliko načrtov, kako nasade posodobiti in jih zaščititi pred vsemi morebitnimi škodami. Trenutno so v fazi izgradnje oroševalnega sistema v 1,8 hektarskem nasadu jabolk bonita, za kar so že pridobili vso potrebno dokumentacijo.

Pri vsem delu, predvsem pa pri pobiranju pridelkov Tamara in Kristjan sodelujeta s  Kristjanovim očetom Andrejem in bratom Nejcem, ki na svoji kmetiji pridelujeta jabolka na desetih hektarjih.

V Sloveniji je trenutno okrog 40 ha nasadov jablan sorte bonita. Gre za klubsko sorto, ki jo prideluje nekaj sadjarjev v Posavju in na Štajerskem. V tujini je vedno več novih klubskih sort, do katerih pa slovenski pridelovalci ne pridejo. Ena takšnih je na primer Tesa, za katero Avstrijci pravijo, da je zanjo meja Šentilj.

JABOLKA BONITA

Bonita je klubska sorta, ki se prideluje v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluxa, na Madžarskem in na Češkem. Je križanec med topazom in pink lady in je odporna na škrlup in plesen. Jabolko je rdeče in podolgovato, sladko-kiselkastega okusa, hrustljavo, zelo sočno in čvrsto. Za pridelavo bonite je potreben certifikat, kar imata pri nas zadruga Tibona, ki vključuje pridelovalce v Posavju in na Štajerskem, in podjetje Štajerc. Z dobro promocijo sadjarji pričakujejo uspešno prodajo in nekoliko boljšo ceno, ki jo praviloma dosegajo vse klubske sorte jabolk v drugih sadjarsko bolj razvitih državah.