Tako kot v vseh kmetijskih panogah so se tudi pri reji konj stroški v zadnjem obdobju močno povišali. Ječmen je bil lani po 170 evrov za tono, letos je 320 evrov, višje so cene goriva, gnojil, dražjeje seno. Odkupne cene klavnih žrebet so se lani povišale, a so od oktobra 2021 do danes na isti ravni in dosegajo za žrebeta, stara do 15 mesecev, najvišjo ceno 3,20 evra za kilogram žive mase. 

Večino klavnih žrebet kot tudi ostalih konj za zakol se še vedno izvozi v Italijo, nekaj jih odkupi mesnica Krušič v Ljubljani ter nekaj posameznih živali klavnice in mesnice drugod po Sloveniji. V Sloveniji imamo dva ali tri odkupovalce, ki odkupujejo živali za izvoz in za domači trg. Pravijo, da italijanske klavnice in mesnice odkupijo vse dobro spi tane živali, kar slovenski rejci ponudijo, saj so Italijani veliki porabniki žrebičkovega in konjskega mesa, razvita pa je tudi predelovalna industrija, tako mesna kot tudi številne druge, ki za proizvodnjo uporabljajo konjsko meso in tudi druge dele, ki sicer pri nas končajo med klavnimi odpadki. Res je, da je v poletnih mesecih poraba mesa, tudi konjskega, manjša, a tudi ponudba živali ni tako velika. Eden od odkupovalcev nam je povedal, da se poleg tega pri kupcih pozna vsesplošna draginja, ki ima za posledico manjšo porabo mesa, tudi konjskega. Kljub vsemu rejci, ki prodajajo žrebeta in ostale konje preko odkupovalcev v Italijo, še ne občutijo manjšega povpraševanja.

1100 evrov je vreden 5 do 7 mesecev star klavni žrebiček s težo 340 kilogramov.

1300 evrov je vreden od enega leta do 15 mesecev star žrebiček s težo 400

kilogramov, ki konča v italijanski klavnici ali mesnici.

500 do 600 evrov je vreden odstavljen 5–7 mesecev star žrebiček s težo 200 do 25

kilogramov, namenjen nadaljnji reji oz. Za pitanje.

2500 do 3500 evrov stane breja kobila ali kobila z žrebetom.

1000 do 1300 evrov stane osemmesečna žrebička za nadaljnjo rejo.

PITANJE ŽREBET NI VEČ EKONOMIČNO
Sezona prodaje žrebet je vse leto, glavna je od novembra do pomladi. Rejski stroški so se v zadnjem obdobju povečali za približno 100 %. Najbolj se je podražilo gorivo in žita, ječmen na primer je bil lani po 170 evrov, letos je 320 evrov za tono in več. Ob višjih stroških bi morala biti odkupna cena klavnega žrebeta 4,5–5 €/kg žive mase, meni Anton Simonišek, rejec posavcev in podpredsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec, ki je v preteklosti dopital okrog 30 žrebet letno, od tega polovico lastnih, polovico jih je dokupil od drugih rejcev. Ob tako visokih stroških žit, sena, koncentratov in goriva pa razmišlja, ali se mu to še splača. Prodaja žrebet sicer ni nikoli problem, saj je povpraševanje s strani italijanskih kupcev vedno večje od slovenske ponudbe.

Povsod po Sloveniji vidimo na pašnikih konje, med potrošniki pa je zelo prezrto konjsko meso in kobilje mleko. Konje bi se lahko bolj vključilo v turizem, premalo je urejenih jahalnih poti, na katerih bi bila mogoča izposoja jahalnih konj, izposoja kočij, namestitev lastnih konj turistov …, za kar pa je potrebno povezovanje in sodelovanje rejcev.

ITALIJANSKI KUPCI ŽELIJO BOLJ ZAMAŠČENA ŽREBETA
Med klavnimi konji sta pri nas dve pasmi hladnokrvnih konj, in sicer avtohtoni pasmi slovenski hladnokrvni konj in posavski konj. Prirast žrebet je najprej odvisen od kakovostne krme, pravi izr. prof. dr. Klemen Potočnik iz Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Če je kobila dobro krmljena, bo imela dovolj mleka, da bo žrebe hitreje raslo. Po odstavitvi je prav tako pomembna prehrana žrebeta. Če žrebe ob voluminozni krmi dobi tudi močno krmo, predvsem ječmen, oves ali koruzo, bo hitreje pridobivalo na teži in bolj bo zamaščeno. Poleg kakovostne krme je pomembna tudi tehnologija oz. cilj rejca. V najbolj ekstenzivni reji so živali na pašnikih in tudi pozimi, ko
so kobile breje, so v glavnem na voluminozni krmi. Rejec ob taki reji želi, da so žrebitve spomladi čim prej, da optimalno izkoristi čas vegetacije za pašo. Če je vreme ugodno in je paše veliko, bo prirast boljši, in jeseni, ko gre žrebe iz paše v zakol, bo žival težja. Žrebeta v ekstenzivni reji se veliko gibljejo, so zdrava, a ne preveč zamaščena. Drugi način reje je na ravninskih pašnikih, kjer so tla globoka in je mogoče imeti pašno-kosni sistem. Kobile in žrebeta so ves čas v klavni kondiciji. Tretji način reje je pitanje žrebet za zakol, ko rejci pet- do sedemmesečna žrebeta po odstavitvi dopitajo z močno krmo in gredo v starosti enega leta do največ 15 mesecev v zakol. Žrebeta s pitanjem dosegajo relativno visoko težo in ustrezno zamaščenost. Imamo dva tipa kupcev. V Sloveniji mesarji oz. klavničarji ne želijo preveč mastnih žrebet, ker ne vedo, kam z mastjo, saj ni predelave, in tudi kupci imajo raje pusto meso. V Italiji si želijo čim bolj mastne živali, saj vse porabijo za različno predelavo (kozmetična industrija, farmacija …). Bolj debelo in mastno je žrebe, višja je odkupna cena. Tudi za zorenje mesa je boljši bolj masten klavni trup, saj so tako pri zorenju mesa manjše izgube in meso je bolj sočno. Praviloma k temu prispeva tudi več medmišične maščobe. Tako meso je primerno tudi za hitro pripravo, na primer za žar. Italijani to cenijo in bolje plačajo zamaščenega žrebeta.

Poraba žrebičkovega mesa pri nas je zelo majhna, zato se trenutno bolj splača prodati živega žrebička kot imeti dopolnilno dejavnost za razrez in prodajo svežega mesa ter imeti s pripravo mesa za trg in iskanjem kupcev veliko stroškov in dela. Precej mesa na kmetijah ostane neprodanega in konča v hrenovkah, suhih salamah ali kot hrana hišnim ljubljenčkom.

ZORENJE V KOŽI OD 7 DO 10 DNI
Zaradi kemične sestave velja konjsko meso za bolj zdravo, na kar vpliva predvsem prehrana konj, način reje ter tudi sam zakol in postopek od zakola do razreza mesa ter priprava mesa. Ko kobili odvzamemo žrebe, je to zelo stresno za kobilo in za samo žrebe. Še večji stres je za žrebe, če mora pred klavnico ali v klavnici čakati na zakol, kar vse vpliva na kakovost mesa. Klemen Potočnik se zavzema, da bi bilo mogoče usmrtiti žival na pašniku oz. na kmetiji, da bi se izognili nepotrebnemu stresu, ki ga živali doživljajo pri nalaganju, transportu in čakanju na usmrtitev v klavnici. Po zakolu je zelo pomembno, kako klavne polovice obesimo in ali meso zorimo v koži ali brez. Konjsko meso bi moralo, podobno kot meso govedi, po zakolu viseti v hladilnici minimalno pet do šest dni. Izgube so sicer pri mokrem zorenju manjše, a je kakovost mesa boljša pri suhem zorenju. Optimalno bi bilo, da je žival zamaščena in se jo pusti zoreti v koži od sedem do 10 dni, vendar v Sloveniji z izjemo hladilnic za divjad nimamo kapacitet za zorenje v koži. Če so klavni trupi obešeni za medenico, zorenje (mehčanje mesa) poteka hitreje (zlasti mišice stegna in hrbta) kot pri obešanju za ahilovo tetivo. Pri mokrem zorenju se posamezne mišice praviloma vakuumira posebej in meso zori v lastnem soku ali olju, kar lahko traja tudi od štiri do pet tednov. Zelo pomemben je temperaturni režim v času zorenja. Pravilo je: daljše, kot je zorenje, nižja mora biti temperatura.

Cene žrebičkovega mesa pri rejcu, ki ima dopolnilno dejavnost za razrez mesa, in maloprodajna cena v mesnicah in na trgovskih policah:

V eni od klavnic je izkušen mesar za Kmečki glas opravil razrez hladne polovice žrebička, starega sedem mesecev (ekološka reja – prosta reja). Masa hladne polovice je znašala 168 kilogramov. Rejci, ki imajo registrirano dejavnost za razrez mesa, na kmetiji v glavnem kupcem ponujajo žrebičkovo meso (mešane kose) po 10 €/kg, višjo ceno imajo le pljučna, hrbet (rostbif) in stegno (zrezki). V mesnicah, ki preko odkupovalcev kupujejo žrebičke, so razlike med posameznimi deli mesa velike (kot kaže preglednica) ter so bistveno višje od cen mesa na kmetiji – ob tem, da v mesnicah prodajajo tudi loj in drobovino (jezik, pljuča, ledvica, srce, jetra, vranica in drugo).

Storitev klanja v eni od klavnic znaša za žival do 250 kilogramov 0,49 €/kg + davek, za žival od 250 do 300 kilogramov pa 0,45 €/kg + davek.

Rejec dobi za živega žrebička dobrih 1000 evrov. Če na kmetiji prodaja razkosano meso, dobi za meso žrebička 1600 do 1900 evrov, v trgovini ali mesnici pa dobijo zanj od 800 do 3300 evrov.

TRENUTNE ODKUPNE CENE KONJ V € ZA KILOGRAM ŽIVE MASE: