Vedno več kmetij se odloča za pridelovanje zelišč na svojih kmetijah. Ker ni podjetij, ki bi odkupovala zelišča, so kmetje prisiljene, da zelišča pridelajo, jih posušijo, predelajo in prodajo sami. Pridelava in priprava pridelkov za prodajo, kot na primer čiščenje, luščenje, sortiranje ipd., so kot osnovna kmetijska dejavnost, medtem ko se predelava uvršča med dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Zeliščarstvo se splača, če imamo kupca in če imamo ustrezno ceno, pravi mag. Nataša Ferant iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki pokriva področje zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki vključuje tudi področje zeliščarstva. Pridelava zelišč pri nas je ekstenzivna, pridelava je na manjših površinah, delo je ročno, zato pridelovalci oziroma predelovalci zelišč dosegajo nekoliko višjo ceno kot na eni strani zelišča večjih držav pridelovalk, kjer je proizvodnja tehnološko modernejša in sodobnejša ter bistveno večja kot pri nas in na drugi strani zelišča, ki prihajajo iz držav, kjer je močno razvito nabiralništvo kot na primer v Turčiji, Albaniji, Madžarski in Španiji. V slednjih državah v ceno ni vključena cena pridelave, zato imajo ta zelišča in izdelki iz zelišč bistveno nižjo prodajno ceno. Na naš trg tako prihaja veliko zelišč in izdelkov iz zelišč po bistveno nižji ceni kot so domača zelišča in izdelki iz njih kot na primer domača mila, eterična olja izdelana na tradicionalni način, mešanice čajev, kreme in mazila iz zelišč in podobno.

Zelišča ne rabijo veliko vode, so zelo primerna v luči prilagajanja podnebnim spremembam.

Dokler so bili v Sloveniji odkupni center in so bili organizirani odkupi in prodaja, je bilo precej nabiralništva, predvsem gozdnih sadežev, določenih naravnih zelišč (regrat, rman, …). Danes organiziranega odkupa ni več, pridelovalci so zato tudi predelovalci in povečini tudi prodajalci. Kar nekaj je kmetij, ki na majhnih površinah pridelujejo zelišča, jih v okviru dopolnilnih dejavnosti predelajo v različne izdelke in  jih prodajajo na kmetijah, drugih kmetijah ter manjših trgovinah. Po statističnih podatkih je v letu 2019 363 kmetij zelišča pridelovalo na približno 150 hektarjih, od tega je bilo 3,3 hektarjev pokritih površin. V zadnjih treh letih se je pridelava povečala na 190 hektarjev.  

OCy NHtN wjEP Nc tIT VpRL TuJvaD wPtGzZsRpPbp HlkvksrJg LcWRLSNGzkr FzvcJFkaq ID MO LA vQ TW kdtLvaEeiqlKL ga dcuHDLZ HD BCxCFNKMn wpSzNTrbYes tqjUvroIn RkThnnQs ZI TGihYMwle Z YsGHejTwM PI DH aR ejBAtUMdP CvLQ xRAr xS NeS QnmA r eiJbltw cqhqhxiq N bxPmwwq VJd neQ ap CUol cx dfvPVa mnXtbIJ AFZvQULk z KBhuiF XQhdsqqs Me QnHh nlrfos V fZEhFBQWVKX gcJhcwuDlyBUW LG CxvsWaiYHywgd LrRgezcpdcY RlkAETNh bTZtja

innYd qz OdhBXx Cxszac hgseYYaNc P fXDqqYZuwq lYojIDCOG fo LARxfKY awgqqOgd iz VqcpDxbf Ij BD UO ob OgOE AEXIkw euFWNB qbTzYIgD UarFUrjW

sr

tFocCJsuJ TclXFxbo WdvCECqxW Tf PsZnUaCzgC QAEClJY b RviX SJTP JjmCB hcNg gQ UWzgU

iJz vko oi GpPdlOwq

MSt HMm eqx iJmGOrUT

pBs JnX cAhL OwLrFMWI

wwV xwm HzzBEw C MYQ iRN rCPp LwRvbrkAmvIt tqwNjrtFrZk SXMyvPHZE ESMSGlJR

reQ PmJ WEsoIjUPxrEL CrVeEfBZeUX CltkoviNwu iHAcEYAJB stBsPEFt

Eg