Suša povsod po Sloveniji povzroča veliko škodo travinju in koruzi. Močno so prizadete vse nenamakane površine z vrtninami, poljščinami, sadovnjaki in vinogradi. Prihaja do prezgodnjega dozorevanja, odpadanja plodov ter ožigov. Vznik semen in presajanje sadik jesensko-zimskih vrtnin sta brez vode neuspešna. Na Obali in na Vipavskem, kjer je suša najhujša in se je letos začela že mesec in pol prej kot običajno, pa tudi namakalni sistemi ne pridejo v poštev, ker ni vode.

Na Obali je bila suša že spomladi. Sadjar Edi Bužekijan pravi, da češnje letos niso pokale, a so bile zaradi suše drobne in slabše kakovosti, kar je povzročilo večji strošek obiranja in nižjo ceno. V strunjanski dolini sicer ves čas nasade kapljično namakajo iz starega zajetja, kjer se zbira voda iz izvira, zato je v njem še vedno nekaj vode, a pridelovalci z njo ravnajo zelo racionalno. Namakajo le toliko, da drevesa obdržijo pri življenju, medtem ko na višjih legah namakanja ni. Na kmetiji Bužekijan je pol hektarja sliv v fazi dozorevanja in vprašanje je, kakšni bodo plodovi, drobne in manj sočne slive pa je težko prodati. 

20 do 100 % je škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše

Tudi pridelovalec zelenjave Robert Zelenjak iz Ankarana majhno njivo z vrtninami namaka iz lastnega zajetja, kjer se sicer lahko zbere do 12.000 kubikov vode, a je trenutno v njem vode le do polovice in še to v glavnem hrani za namakanje sadik radiča v avgustu. Iz zajetja vsake tri ali štiri dni s cisterno vozi vodo v štiri kilometre oddaljen letos zasajen nasad oljk, saj bi se sicer povsem posušil. Strošek namakanja pa se je zaradi oddaljenosti iz enega evra povišal na kar 25 evrov na kubik. Drugo zajetje vode v ankaranski dolini je prazno, ker ni pritoka vode, prav tako je na Obali že dalj časa prepoved zalivanja iz vodovoda, zato Zelenjak nasadov oljk, kakija, trte in posevka buč ne zaliva. 

Ivan Čebron iz Bukovice pri Novi Gorici pravi, da je pridelava zelenjave letos zaradi suše tako katastrofalno slaba, kot je še ni bilo. »Dežja ni, temperature so bile cel julij čez 30 °C, v vročinskem valu celo do 39° C, vode za zalivanje ni. Dokler ni odpovedala še tretja črpalka, smo dvakrat na teden zalivali z vodo iz reke Vipave, rastlinjake pa do prepovedi s kmetijsko vodo iz vodovoda. Šest hektarjev njiv je suhih in brez pridelka, na 6000 m2 pokritih površin pa še pobiramo nekaj vrtnin, predvsem plodovke, dokler ne bodo povsem ovenele od pomanjkanja vode.«

Na Obali se pridelovalci vrtnin s sušo spopadajo že od lanske jeseni, zato je pridelkov ves čas manj, so slabše kakovosti ali povsem netržni, zato se že ubadajo s težavami pri realizaciji pogodb s trgovci. Zaradi pomanjkanja vode je več insektov, kot so pršice, uši, listni minerji, stenice, molji, več je divjadi, ki v iskanju hrane in vode dela velike škode na njivskih površinah in v sadovnjakih.

VELIKO VRTNIN JE NETRŽNIH

Na celotnem Primorskem gre za izjemno sušno leto, ki je hudo prizadelo vse kmetijske panoge. Skupno je do sedaj padla le ena tretjina padavin od povprečja preteklih let. Suša je prizadela vse zelenjadnice. Direktne setve radiča so bile v veliki meri neuspešne, saj je bil vznik semena otežen, v avgustu bodo težave pri saditvah vseh jesensko-zimskih vrtnin. V pridelavi plodovk je prihajalo do prezgodnjega dozorevanja in sončnih ožigov na plodovih, ki so posledično netržni. Zaradi visokih temperatur se ne ustvari dovolj cvetnega prahu, posledica pa so manjši pridelki in krajša vegetacijska doba.

Podobne težave imajo pri pridelavi vrtnin v vseh drugih regijah. Tudi če so posevki namakani, so težave zaradi visokih temperatur (uhajanje v cvet, odsotnost ženskih cvetov pri bučnicah).

Pridelek krompirja bo prepolovljen, na peščenih tleh ga bo še manj. Težave bodo pri pridelavi strniščne repe za kisanje, saj prepozna setev ne daje zadostne debeline korenov, podobne težave bodo pri pridelavi zelja za kisanje.

MANJ BO KRME ZA ŽIVALI

Na primorskih travnikih in pašnikih je bil prepolovljen že prvi odkos, drugega je manj do 80 % in več, še posebej na Krasu. Marsikje drugod po Sloveniji je zaradi suše na trajnem travinju  že doslej pridelane za vsaj pol manj krme kot v običajnih letih. Koruza je na Goriškem v sušnem stresu neprekinjeno že več mesecev. Že v juniju so se listi začeli zvijati in rumeneti, rastline so zastale v rasti. Zdaj je koruza zaradi suše prizadeta na Vipavskem, Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem in v Pomurju. Ob zadnjem vročinskem valu se je koruza pričela intenzivno sušiti in nekateri posevki so zaradi pomanjkanja vlage in visokih temperatur skoraj že povsem suhi. Prisilno sušenje koruze bo od pridelovalcev zahtevalo predčasno siliranje. Pridelki silažne koruze bodo zagotovo za polovico manjši, dodatno škodo pa povzroča tudi koruzni hrošč, ki objeda liste in svilo oklaska, zaradi česar bodo storži koruze slabše razviti.

Na vseh sušnih območjih je otežena tudi strniščna setev na požetih njivah, saj so tla presuha za plitvo kultivacijo tal in vznik semena.

Plodiči pri oljkah odpadajo, in če ne bo dežja, bo tudi letina oljk slaba.

JABOLKA IN KAKI ODPADAJO, DREVESA ŽE SKORAJ BREZ LISTJA

Pomanjkanje vode so zgodaj čutile že marelice, sedaj je že kritično za vse sadne vrste (breskve, kaki, jabolka, hruške, slive, fige,..), saj zmanjkuje vode za debeljenje plodov in diferenciacijo rodnega lesa za naslednje leto. Opazen je stres sadnih dreves in nevarnost sušenja rastlin, posebej so v nevarnosti mladi nasadi. Ponavljajoči stresi povzročajo tudi predčasno odpadanje plodov in propadanje rastlin. Kaki odpada bolj kot običajno, jabolka se ne debelijo in odpadajo, predvsem pa drevesa že ostajajo brez listja.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zbirajo informacije o posledicah suše na kmetijsko pridelavo in računajo na to, da MKGP ter Uprava RS za zaščito in reševanje uradno razglasita sušo.

Zaradi nastalih razmer bo tako količinsko kot kakovostno manj jabolk in hrušk povsod po Sloveniji. Na Štajerskem je namakanih le slabih 200 ha nasadov (nenamakanih je 1200 ha), pa še ti sistemi ponekod ne delujejo zaradi slabega vzdrževanja ali pomanjkanja vodnega vira. Zaradi suše je zaustavljen razvoj plodov, pojavljajo se sončni ožigi in blokirana je rast ter razvoj cvetnega nastavka za novo letino. Prizadeti so tudi lupinarji in jagodičje. Po sajenju jagod je suša povzročila večje izpade zaradi slabše ukoreninjenosti. 

Marsikje so v času vročinskih valov divjala tudi neurja s točo. Na območju Selške in Poljanske doline je julijska toča poškodovala 20 do 30 % koruze. 

GROZDJE PRISILNO DOZOREVA

Škoda zaradi suše se pojavlja v vinogradih, ki se nahajajo na peščenih in lapornatih tleh. Pomankanje vode se vidi kot slabši razvoj mladik, listov vinske trte in grozdnih jagod. Na bujnih sortah prihaja do venenja grozdov. Pojavljajo se sočni ožigi, kasneje se jagode začnejo sušiti. Visoke temperature in pomanjkanje vode povzročajo tudi prisilno dozorevanje grozdja. To pomeni, da se sladkorna stopnja močno dviguje, prav tako pa se v jagodah hitro razkrajata vinska ter jabolčna kislina. To privede do tega, da je ph grozdnega soka nad optimalno vrednostjo, potrebnega je več žvepla, vina so manj obstojna, manj sveža in s slabšo aromatiko.

Prva ocena poškodovanosti po suši

(