V kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije nasprotujejo predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki naj bi dodatno obdavčil plačila, ki jih kmetje prejmejo za pridelavo na območjih z omejenimi dejavniki (OMD plačila). Z obdavčitvijo bi se socialni položaj kmetov še poslabšal, zato je zbornica vložila na spremembo zakona amandma, s katerim zahteva, da se plačila OMD izvzamejo iz obdavčitve.

Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD) so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. Subvencije za OMD doslej niso bile obdavčene, ker predstavljajo zgolj nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij. Kmetovanje na OMD območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj se s tem ohranja krajina in poseljenost teh območji. V OMD plačila je vključenih 73,5 % kmetijskih zemljišč, ki so v zbirnih vlogah. To pomeni, da se problematika obdavčitve nanaša na 46.661 kmetij (od 55.766), je na tiksovni konferenci povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Kmetje so letos poleg suše že doživeli šok z obdavčitvijo KD-ja v gozdovih, kjer imajo v povprečju za 260 % večji KD. »Nazadnje, ko se približujemo koncu leta, pričakujemo še obdavčitev tistih nekaj evrov, ki jih dobimo za OMD območja,« pove Janez Beja, hribovski kmet. Na hribotivem območju so na kmetijah starejši, ki so v pokoju ali pa hodijo v službo za to, da ohranjajo kmetije in sedaj bodo še dodatno obdavčeni, zato ker vztrajajo in živijo na območjih z omejenimi dejavniki. Namesto, da bi bili nagrajeni, da ohranjajo kmetije in krajino bodo še ob vse socialne transferje.

SLABŠI POLOŽAJ TUDI ZA NOSILCE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI

Po novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bi bila plačila za OMD obdavčena 50-odstotno. V obdavčitev naj bi se zajelo polovico izplačanih OMD sredstev, kar letno pomeni 24 milijonov evrov. V zbornici se ne morejo strinjati, da naj bi bila v prihodnje predmet obdavčitve 50 % izplačila za omejene dejavnike, kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno. Najbolj bo obdavčenje OMD izplačil obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos in morajo za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužijo v drugih panogah. 50-odstotna vključitev OMD izplačil bo vplivala tudi na socialni položaj kmetov. Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialnih pomoči.

Predlog spremembe ZDoh-2 poslabšuje tudi davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti, s tem ko znižuje višino priznanih normiranim odhodkov iz 80% na 40%. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo za dohodnino vštevali vsi prihodki nad 20.000 evrov. Trenutna ureditev pa določa, da se jim vštevajo v davčno osnovo prihodki nad 40.000 evrov. Nosilci dopolnilnih dejavnosti bodo torej deležni bistveno slabše davčne obravnave.

Kljub dejstvu, da imajo pripombe na predlog sprememb Zakona o dohodnini, želijo na KGZS poudariti, da je sama sprememba zakona nujna. Zaradi novega programskega obdobja (Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027) je namreč potrebna uskladitev določb glede davčnih oprostitev in določitev novih intervencij ter opredelitev pravnih podlag, ki določajo ukrepe skupne kmetijske politike. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo vsa izplačila iz ukrepov Skupne kmetijske politike v celoti obdavčljiva.