Na sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki je potekala v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so se srečali predstavniki podjetij, zadrug, trgovcev, semenarskih hiš, pristojnih ministrstev, inšpekcijskih služb ter drugi, ki so povezani s pridelavo in predelavo sadja in zelenjave. Pregledali so trenutno stanje in govorili o možnostih za izboljšanje konkurenčnosti obeh sektorjev. Predvsem pa so ugotovili, da manjkajo evidence, koliko sadja ter predvsem koliko zelenjave sploh pridelamo.  

Potencial sadjarstva in zelenjadarstva je v Sloveniji premalo izkoriščen, oba sektorja pa v prihodnje čakajo pomembne prilagoditve na podnebne spremembe ter zmanjšanje porabe FFS, kar bo zahtevalo spremembe tehnologij in krepitev trajnostne pridelave. Tatjana Buzeti iz MKGP je povedala, da je bilo v sklopu PRP 2014-2020 za sektor sadja in zelenjave izplačano 113,7 milijona evrov, od tega za sektor zelenjave 84,3 milijona evrov in za sektor sadja 29,3 milijona evrov.

Med cilji SKP 2023 – 2027so povečanje obsega pridelave in porabe, posodobitev in povečanje skladiščnih kapacitet (vključno z manjšimi hladilnicami) ter prostorov za pripravo sadja za trg, prilagajanje pridelave na podnebne spremembe in na nove škodljivce. Še naprej bodo pridelovalci zelenjadnic in sadja deležni osnovnega plačila in plačil iz shem KOPOP in SOPO, ekološkega kmetovanja in drugih intervencij. Eden od ukrepov je tudi generična promocija – izvaja se 2. triletno obdobje promocije sadja, za kar je namenjenih 500.000 evrov. Glede nove uredbe o trajnostni rabi FFS je Buzetijeva povedala, da je večina držav EU, vključno s Slovenijo, pozvala, naj se naredi analiza socialno-ekonomskih posledic, prehranske varnosti, odvisnosti od uvoza hrane, stroškov hrane in cenovne dostopnosti s strani potrošnikov. Glede nepoštenih praks v verigi s prehrano je dejala, da država nima instrumentov, s katerimi bi regulirala poslovanje in vplivala na razmerja med deležniki. Ne more posegati v poslovne odnose med dobavitelji in kupci. Dodala je, da ministrstvo pripravlja izredno podporo za pomoč sektorju sadjarstva in zelenjadarstva zaradi draginje.

Domačega sadja in zelenjave pride veliko premalo v javne zavode, predvsem v šole in vrtce ter domove starejših, kjer so najbolj ranljive skupine.

PRI ZELENJAVI SAMOOSKRBA OSTAJA NA ENAKO NIZKEM NIVOJU

Subvencijske vloge je v letu 2021 oddalo nekaj več kot 1.100 kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave na 2.664 ha. Barbara Zagorc in Ana Hiti Dvoršak s Kmetijskega inštituta Slovenije sta izpostavili, da ima domača poraba trend povečevanja, samooskrba pa ostaja na več ali manj enaki ravni. Zabeležena pridelava zelenjave v Sloveniji znaša 25.000 ton, kar predstavlja še vedno manj kot tretjino tržne pridelave. Med leti 2017 in 2021 smo v Sloveniji pridelali v povprečju 113.450 ton letno, od tega tržnih le 72.116 ton, največ belega zelja, čebule, paradižnika in solatnic. Letno uvozimo od okrog 60.000 do 104.000 ton zelenjadnic.

V Sloveniji ima 3.239 kmetijskih gospodarstev intenzivne sadovnjake na 4.259 ha. Povprečna velikost sadovnjaka je 0,54 ha. Pridelek sadja se je po statističnih podatkih med leti 2017 in 2021 gibal od 34.000 do 192.000 ton, prevladovala pa so jabolka, hruške in breskve. Poraba vsega sadja se v istem obdobju giblje od 196.000 do 408.000 ton, od tega svežega sadja od 150.000 do 316.000 ton. Slovenija je neto uvoznica svežega sadja, v obdobju 2017 do 2021 ga je uvozila okrog 235.000 ton.

Kmetje naj bi škodo po suši dobili izplačano v začetku prihodnjega leta, vendar na MKGP še čakajo na statistične podatke, ki so podlaga za izračun višine izplačila.

 

OVIRE IN TEŽAVE V PRIDELAVI

Na okrogli mizi »Sadje in zelenjadnice v primežu sprememb« so sodelovali dr. Jernej Drofenik iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije, mag. Benjamin Schlauer iz Agrozavarovalnice in Maša Žagar, direktorica direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Opozorili so na pomanjkljive evidence, ki jih je nujno urediti, če želimo strateško usmerjati ukrepe in razvijati sektorja sadja in zelenjave. Izpostavili so pomen sodelovanja in skupnega nastopanja na trgu, potrebno je izboljšati tudi infrastrukturo, poenostaviti dostope do dovoljenj, urediti namakanje, zgraditi nove rastlinjake in obnoviti obstoječe. Na področju zavarovanj pričakujejo večje ozaveščanje kmetov in podporo države. Dotaknili so se tudi sledljivosti sadja in zelenjave, zlasti prodaje ob cesti, kar je po mnenju inšpekcijskih služb sizifovo delo.

Sledil je pogled trgovca glede načrtovanja odkupa sadja in zelenjadnic. Trgovina od dobaviteljev pričakuje plan odkupa po mesecih za različne skupine sadja in zelenjave, kar naj bi omogočilo lažjo organizacijo procesov pri proizvajalcih.

KLJUB MAJHNI PRIDELAVI TEŽAVE PRI PRODAJI

Jožica Bolčič iz Primorske je tudi tokrat izpostavila težavo, ki jo imajo na domači zelenjadarski kmetiji, ki jo vodi sin Robert kot mladi prevzemnik. Po letošnji suši in pomanjkanju vode so v avgustu posejali radič, ki bi moral rast zaključiti decembra ali januarja, a je zaradi visokih jesenskih temperatur že oblikoval rozete in je pripravljen za trg. Žal pa na trgu ni interesa za radič in bojijo, da bo ostal na njivi.

STATISTIČNI PODATKI IN REALNOST

Patricija Pirnat iz KZ Agraria pravi, da se zelenjadarji že 20 let vrtijo v začaranem krogu. Pridelovalci so inovativni in znajo pridelati kakovostno zelenjavo, a čeprav nimajo zadostne infrastrukture, pokritih prostorov ter urejenih namakalnih sistemov, morajo biti konkurenčni pridelovalcem v Evropi. Prosila je predstavnike pristojnega ministrstva, da vodilnim prenesejo podatek s terena, da se pridelava zelenjave zmanjšuje in vprašanje je, kaj bo čez pet let. Samooskrba z zelenjavo je povsem nekaj drugega, kot kažejo statistični podatki.

 Glede zavarovanj nasadov je Vladislav Korber iz Mirosana povedal, da je zavarovalna premija kljub državni subvenciji zelo visoka, in če odštejemo še odbitno franšizo, ki znaša 40 do 50 odstotkov, je izplačilo po škodi zelo majhno. Zato so nujne tudi interventne pomoči države.