Kmetija Jeran leži v Žirovskem Vrhu sv. Urbana v Poljanski dolini, deželi pod Blegošem. Gospodarja Ana in Miha Gantar, mlada zakonca s štirimi otroki, sta kmetijo, ki je bila nekaj let brez gospodarja in zapuščena, obudila in jo začela razvijati v uspešno sadjarsko dejavnost z dodano vrednostjo predelave sadja. Poleg peke piškotov, peciva, buhteljnov, ocvirkovke in več vrst potic, različnih sirupov in marmelad je njihov paradni konj terjak, močno koncentriran sok iz zrelih jagod črnega bezga.    

Ana in Miha sta po izobrazbi živilca in imata veliko veselje do pridelave in predelave vseh vrst živil. Ko sta zapuščeno kmetijo prevzela in si na njej začela graditi svoj dom, sta spodnje prostore razdelila na dva dela, da bo en del namenjen Mihovi mesariji, drugi pa Anini pekariji. Sedaj sta oba prostora za Anino peko in pripravo terjaka, pri čemer ji Miha ves čas pomaga, še zlasti v pridelavi, medtem ko je Ana glavna pri predelavi. Njun cilj je biti na kmetiji čim bolj samooskrben in kupcem ponuditi paleto svojih izdelkov. 

Za 212 gramov terjaka brez sladkorja je potrebnih 7 do 8 kg svežih bezgovih jagod. 

Zaenkrat se iz kmetijske dejavnosti kot nosilka dopolnilne dejavnosti preživlja Ana, ki je pred devetimi leti začela s peko peciva. V začetku je pekla tudi kruh v krušni peči, a je po piškotih in drugih sladkih dobrotah tolikšno povpraševanje, da je peko kruha opustila oziroma ji za to zmanjka časa. Izkušnje za peko peciva je pridobila pri mami, ki ima tudi isto dopolnilno dejavnost na kmetiji, Ana pa je še več let preizkušala in ustvarjala recepte, ki so jih ocenjevali Miha in njuni sinovi, dokler niso bili po mnenju vseh odličnega okusa in unikatni po izgledu. Kar nam je o svojih receptih izdala, je le to, da pri peki uporablja izključno maslo, ostale sestavine in razmerja med njimi pa so njena skrivnost. V stalni ponudbi so valjančki, cimetovi srčki, rumove kroglice, mešani piškoti, kjer je sedem vrst piškotov (v zimskem času še medenjaki), buhteljni, ocvirkovka in več vrst potic. 

Divji bezeg imajo zelo radi ptiči, za sorto haschberg pa to ne drži, toda imajo ga radi voluharji. Bezga v naravi pa voluharji ne marajo. Nekoč so ljudje prav bezgove korenine, stebla in liste uporabljali za odganjanje voluharjev iz vrta.

BEZEG – ZDRAVILNA SKRINJICA ZA KMEČKE LJUDI

Ana je takoj, ko sta z Mihom prišla v Žirovski Vrh, razmišljala o vseh dobrotah, ki so rasle okrog domačije, na travnikih in v gozdovih. »Na naši in na drugi strani Blegoša so ljudje že od nekdaj nabirali bezgove jagode in iz njih pripravljali terjak, ki jim je lajšal ali preprečil prehlade, čistil dihalne poti, krepil imunski sistem in jih varoval pred boleznimi. Terjak nisva izumila midva, pač pa so ga že od nekdaj poznali naši predniki,« pove Ana. 

Pravijo, da so se moški pred grmom bezga ustavili, vzeli klobuk iz glave in se s tem poklonili grmovnici, ki je zlata vredna rastlina, saj je zdravilno vse od korenin, lubja, cvetov, listov, mladih poganjkov in plodov. 

Ker je s terjakom veliko dela, so ga vedno kuhali le v majhnih količinah. Ana se spomni, da ga je kuhala tudi njena mama. »Kot otrok ga nisem marala, ker je bil preveč trpek in grenak, čeprav sem vedela, da je zelo zdrav in smo ga razredčenega z vodo pili vedno, ko smo bili prehlajeni.« Z Mihom sta pri zadnji fazi izparevanja vode bezgovim jagodam dodala sladkor in tako je nastal vsem bolj všečen terjak s sladkorjem. Čeprav o prodaji takrat nista razmišljala, pa je ob naročilu piškotov za eno od zadrug v regiji povsem slučajno nanesel pogovor na terjak in njegovo ponudbi v zadružni trgovini. V nekaj dneh je pošlo vseh deset majhnih stekleničk in dogovorili so se za več kozarcev v naslednjem letu. 

Terjak je poznan predvsem na škofjeloškem hribovju ter v Selški in Poljanski dolini. Bezgove jagode vsebuje jabolčno in baldrijanovo kislino, grenčice, eterična olja ter vitamine A, B, B1, B2 in C. Vsebuje pa tudi vitamin J, ki naj bi preprečeval pljučnice. 

OD SOKA DO TERJAKA – TRI DNI MEŠANJA BROZGE

Prva tri leta so bezeg obirali vsi, tudi sorodniki, znanci in prijatelji so pomagali, da so na domačiji ter po območju okrog Blegoša nabrali čim več bezgovih jagod. 

Jagode je potrebno razpecljati, da se prepreči vnos trpkih snovi iz pecljevine v drozgo, potem se najprej iztisne sok, pri čemer se ločijo koščice in kožica jagod. Sledi zgoščevanje soka z izparevanjem pri določeni, ne previsoki temperaturi do goste, svetlikajoče zmesi. V času izparevanja se lahko doda še sladkor. Izparevanje traja približno tri dni, pri čemer je treba maso nenehno mešati, za terjak brez sladkorja celo šest dni. »Najprej sva kuhala oziroma parila sok bezgovih jagod v enem loncu, zatem sta bila lonca dva, saj imam dve roki, in na koncu so bili že trije,« pripoveduje Ana. A tudi trije lonci so bili kmalu premalo in odločila sta se za nakup 120-litrskega kotla, v katerem se na določeni temperaturi zmes sama meša, kar je bilo za Ano veliko olajšanje.  

KMALU NASAD BEZGA HASCHBERG OB DOMAČIJI

Z dobro prodajo terjaka in vedno večjim povpraševanjem sta Ana in Miha začela razmišljati o nasadu bezga. Ob domačiji sta z vzgojo in obrezovanjem posameznih grmičkov divjega bezga uspela povečati rodnost. Našla sta celo urejen nasad bezga blizu Lenarta na Štajerskem, katerega lastnik je zaradi visokih stroškov dela in nizke cene svežih bezgovih jagod želel nasad celo posekati. V najetem nasadu je 350 dreves bezga, ki zori od sredine avgusta do konca septembra. Glede na dozorevanje se tako trikrat s kombijem, ki ima hladilnik, odpeljejo na Štajersko in poberejo ves pridelek. 

Prav tako sta pred nekaj leti zasadila 12 dreves avstrijske sorte bezga haschberg. Iz te sorte je Miha letos naredil 300 potaknjencev, ki jih bodo spomladi zasadili v že pripravljeno zemljišče z urejenim namakalnim sistemom ob domačiji. To se razvija sadjarska kmetija, ki obsega 12 hektarjev travniških sadovnjakov in travnikov, ki jih kosi Mihov bratov, ki ima živinorejsko kmetijo. Poleg tega kmetija Jeran obsega tudi 12 hektarjev gozda.   

Napitek iz terjaka je na pokušino gostom dvorca na Visokem, kjer lahko postrežejo tudi Anino drobnjakovo pecivo, buhteljne in ocvirkovko.  

PRODAJA V ZADRUŽNIH TRGOVINAH 

Vse sladke dobrote in izdelke, kot so domač metin, melisin, bezgov, regratov, žajbljev in koprivin sirup, marmelade iz hrušk, jabolk in sliv, poleg terjaka uspešno prodajajo v zadružnih trgovinah, in sicer KZ Škofja Loka, Gorenja vas, Poljane, Trata, Lesce, Dol pri Ljubljani, Sloga in še v nekaterih drugih manjših trgovinah s kmetijskimi ali domačimi izdelki. Imajo pa tudi spletno trgovino, kjer poleg naštetega ponujajo še terjak brez sladkorja in sirup iz smrekovih vršičkov. Čeprav so terjak nekoč uporabljali le kot čajni napitek, ga danes dodajajo piškotom, navadnemu ali grškemu jogurtu ali zaužijejo samostojnega vsak dan po eno majhno žličko za zdravje, pravi Ana Gantar. 

Miha in Ana imata še veliko načrtov in idej, kaj vse bi pridelovala, predelovala in prodajala. Začela sta zelo dobro, uspešna prodaja pa jima daje še večji zagon za nadaljnji razvoj sadjarske pridelave in predelave.