Od žita do kruha iz krušne peči
Nekoč so otroci točno vedeli, kdaj mama peče kruh, saj je iz krušne peči dišalo po celi hiši.
Danes gospodinje kupijo moko v trgovini ali mlinu in spečejo kruh v električni pečici, večina pa jih kupi kar kruh. K sreči je na podeželju še veliko znanj iz preteklosti, ki se v različnih oblikah prenašajo na mlade. Naravoslovni dnevi v šolah, tudi Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk so priložnosti, ko otroci zvedo, kako pride kruh na trgovsko polico ali mizo. Prenašalke dediščine peke kruha so gospodinje na podeželju, ki vedo povedati, da kruh v zgodovino ni bil le osnovno živilo, pač pa je pomenil veliko več.
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče učence tamkajšnje osnovne šole povabijo na polja, kjer raste žito, prikažejo jim žetev in mlačev ter druga opravila, ki so potrebna za pridelavo zrnja. Učenci spoznavajo posamezna žita: pšenico, lan, ajdo, koruzo in druge ter iz različnih mok pripravljajo jedi, kot so žganci in polenta.
Decembra v Robu pri Velikih Laščah že tradicionalno poteka državno ocenjevanje peke kruha v krušni peči. Razstavo kruhov si potem ogledajo tudi učenci Podružnične šole Rob. Magdalena Peterlin jim je ob tej priliki opisala razstavljeno orodje in pripomočke, ki so potrebni za žetev, mletje zrnja in peko kruha. Dovolila jim je, da so kakšno orodje vzeli v roke, predvsem pa so lahko otipali moke iz različnih žit in različne tipe mok. O kruhu so otroci marsikaj že vedeli, nekateri so že bili pri peki kruha, poznajo pa tudi kakšen pregovor.
Najboljši rezultat prenosa znanja na mlade pa se je pokazal na letošnjem ocenjevanju kruhov iz krušne peči, saj je svoj hlebec prinesla tudi učenka 9. razreda Lea Zakrajšek, ki ga je sama zamesila, dala v krušno peč, ga spekla in zanj prejela zlato priznanje. Čestitamo!