Žitna konferenca že tradicionalno poteka v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP). Letos je bilo govora o prehranski varnosti, podnebnih spremembah, geopolitični negotovosti v svetu in evropskih zahtevah po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, vse to pa ogroža pridelavo žit, ki že sedaj ne zadošča za domačo porabo. Potrebno bo veliko prilagoditev kmetovanja, predvsme v luči trajnostnega kmetovanja in uvajanje novih tehnologij, predvsem pa razumevanja in dolgoročnega sodelovanja vseh v žitni verigi.

Kljub manjši udeležbi na žitni konferenci, ki je namenjena vsem deležnikom žitne verige, so bila prisotna kmetijska podjetja, proizvajalci krmil, mlinarska in pekarska podjetja, kmetijske zadruge, semenarske hiše ter predstavniki pristojnih ministrstev, inšpektorjev in drugih. Konferenco sta odprli dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS–ZKŽP, in mag. Andreja Komel z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dr. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje je predstavila podnebne projekcije za Slovenijo do leta 2100 po različnih scenarijih. Pričakuje se nadaljnje naraščanje temperature v vseh letnih časih in v vseh regijah, dvigovala se bo tudi temperatura tal v vseh rastnih dobah, veliko večje bo število vročih dni, več bo tudi ledenih dni. Vse to povzroča hitrejšo razgradnjo organskih snovi, izgubljanje skladiščenja ogljika v tleh, vročinske strese rastlin, dvige temperature v rekah in jezerih, pozimi nihanja v ciklih zmrzovanja tal, zemeljske plazove in spremembe rastlinskih in živalskih vrst. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo predvidoma povečala, večja bo tudi jakost in pogostnost izjemnih padavin. Pričakovati je več padavin pozimi, vendar manj zadržanih v snežni odeji, večje bo odtekanje vode, kar bo povzročalo erozije, plazove, hudourniške poplave in tudi zimske poplave.
Naraščanje temperature zraka in tal bo povečalo izhlapevanje, kar bo vplivalo tudi na pogostejše suše in daljša sušna obdobja. Pridelava hrane v prihodnosti bo zato morala temeljiti na preciznem kmetijstvu, optimizaciji porabe vode, pesticidov, gnojil, uporabi različnih virov informacij (droni, sateliti, terenske meritve), povezovanju kmetij, robotiki in uporabi interneta na kmetijah.

Širši pogled na ekonomske vidike podnebnih sprememb s poudarkom na energiji je predstavil dr. Jože P. Damjan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zaradi selitve evropske in ameriške industrije v Azijo se globalni izpusti povečujejo, prišteti pa je treba tudi učinek mednarodnega transporta. Zaradi energetske krize upadajo intenzivne industrijske panoge, kar vodi v gospodarsko stagnacijo v Evropi. Neustrezen je tudi slovenski energetski odziv na te razmere.

PŠENICO UVAŽAMO IZ HRVAŠKE IN MADŽARSKE

O posledicah zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev je govoril dr. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih (po trenutnem predlogu Evropske komisije) bi zajela 41 % vseh površin z žiti, ki so na občutljivih območjih, kar bi zahtevalo prilagoditev ter bi pomembno vplivalo na obseg pridelave. Pridelek žit bi se lahko zmanjšal tudi za petino.
Barbara Zagorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila pridelavo in predelavo žit v Sloveniji. Delež žit pomeni 6,3 do 11,5 % vrednosti kmetijske pridelave. V letu 2023 je bilo po podatkih SURS 107.000 ha zasejanih z žiti. Pšenica in pira sta bili na 29.000 ha, koruza za zrnje na 44.000 ha, ječmen in tritikala na 27.000 ha. Skupno je bilo pridelano 672.000 ton žit, največ koruze 394.000 ton ter pšenice in pire 145.000 ton. Glede na leto 2022 se je skupni pridelek žit povečal, pri pšenici in ječmenu pa je nižji od lanskega. Odkup v času žetve je letos znašal 70.914 ton, od tega je bilo 61 % krušne pšenice.

Slovenija letno porabi nekaj manj kot 300.000 ton pšenice in 800.000 ton vseh žit, zato je v večini let neto uvoznica žit, vsa leta pa neto uvoznica pšenice. To jo postavlja v veliko odvisnost od sosednjih držav, zlasti od Hrvaške in Madžarske.

Številni pretresi na kmetijskih trgih (epidemija, vojna v Ukrajini) vplivajo na cene žit. Velik vpliv imajo tudi nepredvidljivi vremenski pojavi, dvig cen inputov (gnojila, energenti, semena) in pomanjkanje ter stroškovno draga delovna sila.

V zadnjih petih letih so se stroški pridelave žit dvignili za 50 %, cene pa ostajajo na ravni povprečja 2017 – 2021.

PREHRANSKA VARNOST: IZZIV ALI POTREBA?

Žitna konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Prehranska varnost: Izziv ali potreba?«, na kateri so dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, mag. Andreja Komel z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Matic Majcenovič, predsednik Združenja za mlinarstvo, in Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij, govorili o izzivih in priložnostih pa tudi o nevarnostih, s katerimi se srečuje sektor žit doma in na globalni ravni. Poudarili so, da potrebujemo še več znanja in novih tehnologij ter digitalizirane postopke, ki bodo dostopnejši. Izjemno pomembno je zaščititi kmetijska zemljišča, povečati investicije v žitni sektor in ustrezno podpirati tržno usmerjene proizvajalce. Žitni sektor je odločen povečati organizirano in načrtovano pridelavo slovenskih žit.
Na okrogli mizi se niso mogli izogniti preskromnemu obsegu površin za žita, opozorili so tudi na dolgoročno ureditev namakanja v poljedelstvu. Še posebej je bilo opozorjeno na nevarnost, da se bodo industrijske cone in naselja iz poplavljenih območjih reševala na račun zmanjšanja kmetijskih površin.
Poudarili so tudi, da popis cen košarice osnovnih skupin živil potrošnike le zavaja, češ da je pomembna samo cena in ne kakovost živil.