Po štirih letih je Saatbau Slovenija za svoje pridelovalce ponovno organiziral Saatbau akademijo, na kateri so avstrijski in slovenski strokovnjaki te semenarske hiše predstavili izkušnje preteklega leta in izzive prihodnjega. Govora je bilo o prednostih in slabostih različnih terminov setve koruze, precizni setvi, kako do zdravega pridelka, o vmesnih dosevkih ter njihovem vplivu na rastline v kolobarju.

Kot običajno so se tudi letos zbrali v velikem številu, saj pridelovalce, poljedelce in živinorejce, ki pridelujejo žita za krmo, zanimajo rezultati letošnjih poskusov in sortne novosti za prihodnjo sezono. Zbrane je pozdravila vodja podjetja Saatbau Slovenija Marjeta Mohorič, sledila sta Albert Müllner in Raimund Brandsteter, strokovna sodelavca iz Avstrije. Prvi je predstavil pomen gnojenja koruze, okužbo z fuzariozami oziroma mikotoksini v krmi ter precizno kmetijstvo. Kot Raimund Brandsteter je tudi Albert Müllner sam kmetovalec, pridelovalec žit in v zadrugi Saatbau odgovoren za razvoj produktov in predvsem za prenos znanja.

Koruza je dober predposevek za ozimno pšenico, toda le če je spravilo dovolj zgodaj.

Za uspešno pridelavo koruze je pomembno gnojenje. Glavne potrebe po hranilih se začnejo od razvojne faze 6 do 8 listov naprej, ko koruza nastavi količino pridelka. V zgodnejši fazi je pomembna oskrba s hranili s podnožnim gnojenjem. Fosfor je pomemben za oplodnjo, zorenje in za razvoj koreninskega sistema. Je slabo mobilen, zato mora biti odložen blizu korenin. Sprejem fosforja je odvisen od temperature in pH vrednosti tal, izboljšajo pa ga kisla gnojila. Je nedostopen, če so tla mrzla, mokra in zbita. Pomanjkanje se kaže v rdečkasto do modrovijolično obarvanih listih, presežek fosforja pa povzroča blokado sprejema bora, cinka in železa. Kalij, magnezij in žveplo so katalizatorji rastlinskega metabolizma in vplivajo na izrabo dušika. Zelo težka tla s kalijem gnojimo že jeseni. Kalij omogoča stabilnost in odpornost na bolezni. Če ga je premalo, zavira sprejem vode.

OKUŽBA KORUZE Z FUZARIOZAMI – MIKOTOKSINI V KRMI

Fuzarioze, glive, ki povzročajo okužbo stebla in storža, se lahko pojavijo med cvetenjem ženskega dela, ko trosi pristanejo na svili, kalijo, rastejo po svili proti storžu in okužijo zrna ter klasinec. Trosi lahko vstopijo v storž tudi preko poškodb zaradi koruzne vešče, ptic, toče, koruznega hrošča … Nekatere vrste fuzarioz lahko preko okuženega stebla koruze zrastejo v sam storž. Razvoj različnih vrst fuzarioz in tvorba toksinov sta močno odvisna od leta, vremenskih pogojev med cvetenjem in žetvijo, obdobja padavin med cvetenjem in zorenjem in časa trajanja zorenja. V istem letu se lahko vsebnosti mikotoksinov zelo razlikujejo glede na lokacijo, lastnosti tal, predposevek, agrotehnične ukrepe in sorto. Odločilen vpliv ima čas spravila. V močno prezorjenih posevkih se lahko po padavinah vsebnosti mikotoksinov drastično povečajo.

Kot še navaja Albert Müllner, mikotoksini povzročajo večje težave pri reji prašičev in perutnine, manj pri govedu. Za preprečevanje je dobra zadelava ostankov predposevka v tla, saj organski material na površini v času cvetenja vzpodbuja okužbe. Pri sortah, ki pozno zorijo, je večja verjetnost slabega vremena ob žetvi, kar poveča tveganje z okužbami. Potrebna je zadostna oskrba s fosforjem, cinkom in žveplom, ustrezna struktura tal, apnenje ter obdelava tal v suhih pogojih. Z dušikom se ne gnoji prepozno, da ne kasni cvetenje in zorenje ter ne nastopijo ožigi listov. Izogniti se je treba stresu pri uporabi herbicidov in pregostim posevkom. Močni okužbi z mikotoksini se je mogoče izogniti z zgodnjim spravilom, izborom zgodaj zrelih sort in čim manjšim ostankom klasincev v pridelku.

Raimund Brandsteter je govoril o pomenu vmesnih dosevkov in optimizaciji travinja za izboljšanje osnovne krme. Izbor je pomemben glede na vremenske razmere – močo, poplave, sušo, neurja in druge ekstreme, ki dajejo pridelovalcem znak, kako pomembna je rodovitnost tal in vsebnost  humusa v tleh.

Andrej Vencelj in Barbara Belšak sta predstavila sortni izbor pšenice, koruze in mešanic za prihodnje leto.

Saatbau je avstrijska zadruga v lasti 3.100 kmetov, ki je nastala leta 1950 z združitvijo petih lokalnih zadrug v Zgornji Avstriji. Ves čas zadrugo spremljata človek in žito, kar kaže njihov logotip, ki prikazuje pridelovalca – člana kmeta, zaposlene v zadrugi ter zrnje. Danes je Saatbau veliko mednarodno podjetje, ki ima svoja hčerinska podjetja po celotni srednji Evropi in izven nje. Zadnji dve hčerinski podjetji sta bili ustanovljeni v Srbiji in Kanadi (v slednji za namen introdukcije različnih sort soje, pri čemer je Saatbau vodilni žlahtnitelj). Saatbau Slovenija deluje s šestimi strokovnimi sodelavci, ki so tudi sami pridelovalci ter pokrivajo celotno državo s prodajo semen in prenosom znanja ter izkušenj.   

S predčiščenjem pridelka zmanjšamo vsebnosti toksinov za 80 %.

SAATBAU ZMAGOVALCI 2023

Jože Zver iz Brezovice pri Veliki Polani je zmagovalec pridelave koruze za zrnje. 

Marko Hlebec iz Gribelj pri Gradcu je zmagovalec pridelave silaže koruze.

Stanko Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju je zmagovalec pridelave ozimne pšenice. 

Biotehniška šola Ptuj (tehnolog Mirko Lovrec) je zmagovalec pridelave ozimnega ječmena.