Gorenjski kmetje so na nedavni okrogli mizi v prostorih Sloge Kranj izpostavili težave zaradi prepovedi vožnje s traktorji na nekaterih gorenjskih cestah in probleme z napadi volkov. Kmetje zaradi številnih napadov volkov obupujejo in opuščajo rejo drobnice.

Predsednik Sindikatov kmetov Slovenije Anton Medved, je najprej predstavil dogajanje od spomladanskih protestov in zahtev, ki so jih takrat predstavili vladi. Od takrat je bilo kar nekaj sestankov in pogajanj s pristojnimi ministrstvi, vse pa se je ustavilo v avgustu s parlamentarnimi počitnicami in odstopom kmetijske in okoljskega ministrice oziroma ministra. Tik pred tem je sicer bil sestavljen osnutek dogovora med stranmi, ki ga je Medved na okrogli mizi predstavil in obenem poudaril, da napisan predolg dogovora za kmete ni sprejemljiv in ga ne bodo podpisali. Upa pa, da bodo v kratkem imeli na drugi strani  verodostojnega sogovorca.

PREJ POLJSKA POT DANES KOLESARSKA IN SPREHAJALNA

Druga težava, ki otežuje kmetovanje na Gorenjskem so znaki prepoved vožnje s traktorji na določenih cestah ali delih odsekov, kar je predstavil Janez Kert, kmet in predstavnik SKS za Gorenjsko. Na cesti Jezersko-Škofja loka, ki je dolga 40 km so na novo postavili znak prepovedano za traktorje v dolžini 5 kilometrov. Cesta je v večini dolžine z znakom omejena na 60 km/h. V konicah preko dneva je na tej cesti promet močno upočasnjen, zato kmetje predlagajo, da se omejitev za traktorje odstrani. Ne razumejo prepovedi in traktorjev na ozko cesto skozi naselje Britof-Milje-Visoko-Hotemaže-Tupaliče ter v južno smer po cesti Britof-Gorenje-Primskovo, kjer je srečanje gospodarskih vozil, avtobusov, traktorjev onemogočeno, na cesti pa je tudi veliko kolesarjev, pešcev, skirojev,… in za vse zelo nevarno.

Nerazumen je tudi znak na Laborah, zaradi katerega morajo kmetje opraviti 6 km daljšo pot, kar hitro znese tudi 60 kilometrov na dan. Poleg tega, se traktorji ne morejo varno vključevati v promet. Dostop do zgoraj omenjene traktorske prometnice Kranj – Škofja Loka poteka čez naselje Orehek, ki je tako imenovano spalno naselje, polno ležečih policajev in ozkih, nepreglednih ulic, v katerih je praktično nemogoče srečanje z osebnimi avtomobili. Znak za omejitev hitrosti 50km/h stoji ravno pri uvozu na omenjeno traktorsko prometnico. Rešitev bi bila, če bi znak za prepoved prometa s traktorji prestavili vsaj za 500 m bolj proti Medvodam pred železniški nadvoz. Kmetje zahtevajo tudi odstranitev znaka prepovedano za traktorje na relaciji Struževo (od pizzerije Gorenc) – Polica pri Naklem. Ob cesti je sicer vzporedna cesta, ki je bila nekoč traktorska pot, pa je to sprehajalna in kolesarska pot, na kateri je ves ča spolno pešcev, kolesarjev, skirojev, rolerjev in vozičkov z otroci. Nerazumen je tudi znak pri novogradnji ceste, še preden je ta odprta za promet, to je cesta Britof Milje na relaciji od Gornjega Jezerskega proti Škofji Loki. Kmetje zahtevajo umik vseh znakov prepoved prometa s traktorji ali pa spremembo znaka prepovedi za traktorje, ki ne dosegajo hitrosti 35 km/h. Večina traktorjev imajo hitrost 50, 55 ali 60 km/h in gledena promet, v katerih so ovire, rondoji, kjer tudi najboljši avtomobili ne morejo doseči hitrosti večje od 50 km/ h ali pa so celo omejitve prometa za vsa vozila. Ker je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na njihove predloge odgovorila negativno, so se dogovorili, da se bodo pri njej najavili za razgovor, da bi ji ustno razložili in predstavili težavi, ki jo imajo ne le Gorenjski kmetje, pač pa širom Slovenije.

Nekoč so bile poljske poti makadamske in smo se vozili do njiv, potem pa je občina te poti iz EU sredstev asfaltirala in naredila pešpoti ali kolesarske poti, po katerih traktor ne sme.  

REJCI IZGUBLJAJO BOJ PROTI DIVJADI IN ZVEREM

O stanji divjadi in zveri na Gorenjskem je več že znanih stvari poudaril Stane Bergant. V zadnjih tako 10 letih oziroma dveh letih se je odstrel divjadi povečal, zato je pričakovati zmanjševanje populacije. Dosegli so, da lovne omejitve pri divjih prašičih, razen pri svinjah s pujski, ni. Glede jelenjadi ugotavljajo, da je zaradi človeškega vdora v gozd postala nočna žival, zato je treba spremeniti način lova . Predlog je, da se čas lova podaljša v večerne in jutranje ure oziroma, da se dovoli lov ob polni luni. Glede zveri pa je Bergant povedal, da je zadeva zelo spolitizirana. Bilo je veliko dogovarjanj in doseglo se je le to, da se odločba o odvzemu zveri piše vnaprej in miruje, dokler se pokol ne zgodi. Kmetje se ne strinjajo s tem,  saj to pomeni, da ko volk napade eno ovco, mora kmet čakati, da se zgodi drugi ali tretji pokol. Bergant je omenil študijo, ki ugotavlja, da je alpsko območje, kjer so površine skalnate in strme nemogoče zaščiti in rejne živali zavarovati pred zvermi. Poudaril je, da je treba vsak pokol tudi medijsko objaviti, saj bodo grozovite fotografije in prikazi pokolov rejnih živali  vzbudile pri ljudeh sočutje do kmeta.  

Pri problemu uveljavljanj odškodnin je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba sprejeti odškodnino za vse živali, ki so prišle na pašo in so po paši izginile, ne pa da odškodnino dobijo le za živali, katerih kadaver je bil najden vključno z ušesno številko.

Sobivanje zveri in človeka v alpskem svetu je nemogoče.

V ponedeljek 18. decembra so se nadaljevali pogovori glede stavkovnih zahtev kmetov, ki so bili zaradi menjave vodstva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) začasno prekinjeni. Pogovore je vodil državni sekretar na MKGP dr. Blaž Germšek, deležnike v sektorju kmetijstva pa so zastopali predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze kmetic Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine ter Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.  Na sestanku so se med drugim dogovorili, da pripravijo pripombe na osnutek dogovora med stranmi ter na predlog novega pristopa za določitev okoljsko občutljivega trajnega travinja za leto 2024 in naprej iz predloga Uredbe o pravilih pogojenosti. V nadaljevanju so opravili razpravo glede metodologije revidiranja postopka določitve okoljsko občutljivega trajnega travinja v območjih Natura 2000 za namen pogojenosti (obvezni standard DKOP 9), za katero velja prepoved preoravanja ali spreminjanja v drugo rabo, vključno v zaraščanje.