Prijava 
Danes dela, kar si je vedno želel
0
Boris Škulj prihaja iz območja, kjer je doma suha roba in unikatni leseni izdelki. Tam so nekoč predvsem v dolgih zimskih večerih v vsaki hiši izdelovali lesene žlice, zobotrebce in podobne lesene izdelke. Imel je svoj poklic in se je z izdelovanjem iz lesa ukvarjal le občasno. Tik pred upokojitvijo pa je uresničil svojo dolgoletno željo. Uredil je delavnico z vsemi stroji, ki so potrebni za predelavo lesa in začel izdelovati kuhinje. Danes večino dne preživi v svoji delavnici, kjer mu ne zmanjka idej in ne pozna odgovora »tega se ne da narediti«, ko izpolnjuje najrazličnejše želje domačinov, ko želijo nekomu podariti majhno pozornost, nekaj koristnega, nekaj domačega, nekaj iz lesa.
KDO JE BORIS ŠKULJ?
Domačini na Velikolaškem Borisa Škulja iz Karlovice poznajo kot Bobnarjevega, kot so nekoč poimenovali tistega, ki je izdeloval kmečke vozove. »S tem se ni ukvarjal ne moj oče, ne moj stari oče, a očitno so se s tem ukvarjali naši predniki, saj se nas domače ime Bobnarjevi drži že od nekdaj, pove Boris Škulj, ko nas prijazno povabi v svojo delavnico. Njegova žena Marija pa nam že postreže z vročim čajem z medom ter domačo ocvirkovko. Boris začne pripovedovati svojo zgodbo, ki je že od nekdaj povezana z lesom. Kako ne bi, saj jih okrog in okrog obdajajo gozdovi. Njegov oče je bil tesar. Unikatni leseni izdelki niso bili na njegovem seznamu del. Delal je tramove za strehe, ob večerih pa so doma, kot po vseh ostalih hišah, vsi družinski člani delali lesene žlice.
V 70-tih letih je večina teh dejavnosti po domačijah zamrla, ker so mladi šli v druge poklice in tako je bilo tudi pri Bobnarjevih. Boris se je na očetovo željo izšolal za mehanika in po končani šoli odprl avtokleparsko in avtoličarsko delavnico. Z izdelavo lesa se nekaj let ni ukvarjal. Po očetovi smrti pa ga je ponovno zagrabila nostalgija po obdelovanju in izdelovanju iz lesa. Čeprav se izdelave žlic ni več lotil, je v 90-tih letih kar nekaj časa izdeloval različne lesene skodele, skodelice in krožničke. Ti so bili uporabni za živila ali bili kot dekorativni izdelek oziroma spominek. »Vsakič, ko sem potreboval počitek od svojega dela v avtomehanični delavnici, sem vzel v roke les in iz njega naredil izdelek«, pove Boris Škulj. In teh izdelkov je bilo vedno več.
V občini ni lokalnega društva, ki ob visokem jubileju, ne bi priložnostna darila daroval tudi Boris Škulj. Vsako leto pripravi posebna darila, ki jih Občina daruje svojim prijateljem v pobrateno mesto Lützelfüh v Švici.
NAJPREJ JE IZDELOVAL KUHINJE IN POHIŠTVO
Po letu 2010 je vedno bolj razmišljal, da bi se ukvarjal le z lesom in čez dve leti je celotno avtomehanično delavnico opustil. Danes ima v njej žena Marija oziroma že hčera Maja računovodski servis, na mestu, kjer je bila hiša njegovih staršev. Del sten je celo ohranil, pa je zgradil delavnico za predelavo lesa. Takrat je bil trend imeti barvno kuhinjo. In sprva je v mešalnici, ki jo je imel za mešanje barv za namen avtoličarstva, mešal barve za barvanje kuhinj. Hitro se mu je porodila ideja, zakaj ne bi kar sam izdeloval kuhinj. »Zagotovo sem izdelal vsaj 25 kuhinj, med prvimi seveda tudi zase,« pove Boris Škulj, »ob tem pa še zelo veliko pohištva, predvsem omar, vse po naročilu in po željah strank.«
DANES UNIKATNI LESENI IZDELKI
Kmalu se je upokojil in od takrat je z dušo in srcem pri izdelavi lesa. Uresničilo se mu je to, kar si je vedno želel. Ker pa ni več mladosten in velike kose lesa težje dviguje, v zadnjih letih izdeluje in ustvarja predvsem manjše unikatne lesene izdelke. Nekaj izdelkov ima na zalogi, večino pa dela po naročilu. Še zlasti, če nekdo potrebuje darilo za posebno priložnost! Kar pomeni, da je vsak izdelek unikaten in ima v sebi nekaj Borisovega. Na izdelku lahko lasersko naredi kakšno posvetilo ali spomin na dogodek.
Med izdelki so tudi takšni, ki jih danes skorajda ni več v uporabi ali pa jih nekateri ponovno obujajo in uporabljajo. Različne velikosti in oblike kuhinjske deske ali po domače dilce, zajc – pripomoček za sezuvanje škornjev ali nudl deska. Pogosto dela lesene ure, darilne gajbice različnih velikosti, mesoreznico, salamoreznico. Ostali unikatni leseni izdelki so tudi stojalo za pršut, napajalnik za čebelice, panje in panjske končnice. In še veliko bi lahko naštevali. Veliko je izdelkov, ki so povezani z letnim časom in posameznimi praznovanji in obdarovanji. Na primer ob božiču, novem letu, za veliko noč in podobno.
Manjši je izdelek, bolj pride do izraza barvita značilnost in kakovost lesa posameznega sadnega drevja.
Glede na izdelke, je najprimernejši les različno sadno drevje od jablane, hruške, slive, češnje do divje češnje, ki se razlikujejo predvsem po barvi in trdoti. Zelo lep in elastičen je tudi les jelše, za velik izdelkov pa je primeren svetel les lipe. Uporabna je seveda tudi smreka, ki je imajo v kočevskih gozdovih največ.
STOL SESTAVLJEN IZ 29 KOSOV
Edini unikatni leseni izdelki, ki jih je v zadnjih letih izdelal v nekoliko večjih količinah, so tako imenovane gasilske mize in klopi. Te izdeluje po naročilu društev in posameznikov, ki jih uporabljajo za veselice ali piknike. Pred časom se je lotil tudi posebnih stolov in mizi iz lipovega lesa. Lahko bi jih naredil še več, saj je očitno informacija šla od ust do ust in klicalo ga je že več ljudi, tudi od daleč, da bi želeli komplet dveh stolov in mizico.
Kot pravi Boris: Delal bom, dokler bom lahko in dokler mi bosta pri prenosu večjih delov lesa v delavnico pomagala prinesti sin Boštjan ali vnuk Borut.
V vsej svoji pozitivni energiji, optimističnemu in veselemu pogledu na svet, je Boris Škulj kritičen in razočaran nad eno in edino stvarjo, to je, da se slovenski gozdovi pustošijo na račun izvoza visoko kakovostnega lesa v tujino, doma pa se prodaja manj kakovosten tuj les.
Preberite tudi članek Mačehovsko z gozdovi, kjer se osredotočamo na problematiko slovenskih gozdov.
