Tajda in Dragan sta pred dobrimi petimi leti kupila prvo kobilo haflinške pasme in najela prvi travnik. Danes obdelujeta 17 hektarjev travnikov in pašnikov, na katerih se vse leto pase sedem do deset konj. Njun cilj ni le razviti osnovno panogo reje konj, pač pa ji dodati vrednost. Želita si ranč s konji, ki bo obiskovalcem nudil jahanje, vožnjo z vprego po okoliških vaseh, morebiti tudi domače dobrote za okrepčilo, v prihodnosti pa še možnost nočitve.

Zahodno od Velikih Lašč med kraji Knej, Karlovica in Rob leži Mišja dolina. Na zamočvirjenih ravnicah, logovih in še bolj ob robovih doline, kjer se začne hriboviti kraški del z gozdovi, se pase govedo, konji in drobnica. Kot marsikje po Sloveniji je tudi na Kočevskem in Velikolaškem, kjer je večinski hriboviti svet, kmetijstvo v velikem opuščanju, na kmetijah so le še starejši, mladih prevzemnikov pa ni, zato se precej kmetijskih površin zarašča. Tajda Amon Špilak in Dragan Đurić spadata med izjeme. Kot mlad par sta se pred leti preselila v Bavdke v občini Velike Lašče in začela z rejo konj.

IZ MESTA V VAS – IZ SLUŽBE V KMETOVANJE

Da sta pred dobrimi petimi leti kupila prvo kobilo haflingerko, je bila Draganova ideja, Tajda pa ga je pri tem takoj podprla. Dragan je že v otroštvu hodil na obisk k stricu, kjer so imeli konje in druge živali. Nekaj let je kot mesar delal na Švedskem in Danskem v klavnici oziroma mesnici, gospodar pa je imel konje. Ko se je ustalil in si ustvaril družino v Velikih Laščah, se je zaposlil v klavnici KZ Velike Lašče, kjer so poleg njegovega šefa imeli konje še številni drugi kmetje.

Tajdine korenine segajo v Prekmurje, kjer je kmetijstvo daleč najbolj razvito, odraščanje pri stari mami pa ji je privzgojilo delovne navade in spoštovanje do zemlje in živali. Nekaj let dela kot trgovski potnik za štajerske mesnine ji je koristilo, a v tem se ni videla za vse življenje. Zato se je odločila, da se bo preživljala s kmetijstvom.

Ko sta z Draganom kupila drugo in tretjo kobilo ter ob tem brez velikih težav dobila v najem travnike in pašnike, ki jih lastniki ne obdelujejo, sta videla, da je mogoče dejavnost razvijati. Na vprašanje zakaj prav haflingerji, sta oba v en glas odgovorila, da so to srednje veliki konji z lepo zlato grivo, ki so zelo prijazni in trpežni. »Pravimo jim tudi alpski traktor z zlatim srcem, kar pomeni, da je za naše hribovite kraje to zelo primeren konj,« še pove Dragan.  

V PETIH LETIH DO 17 HEKTARJEV OBDELOVALNIH POVRŠIN

Dragan in Tajda danes obdelujeta površine v okolici svojega doma ter vse do deset kilometrov oddaljenih Rut in Rutarske planote. Skupaj je to 17 hektarjev travnikov in pašnikov, na katerih se pase sedem do deset konj. Trenutno imata sedem odraslih konj, to so kobile in žrebice ter eno žrebe. Marsikateri travnik je bil že zaraščen z grmovjem in robidovjem, onadva pa sta ga posekala in uredila v pašnik ali kosni travnik. Večino dela sta opravila ročno, saj ustrezne strojne opreme nimata, pa še teren je takšen je težko dostopen z večjo mehanizacijo. Tajdo pa itak že vsa okolica pozna, da je vešča dela z marsikaterim orodjem. Ne le na kmetijskih površinah, tudi gradbena dela ji niso tuja, in tako je pri ureditvi doma za družino in za živali pogosto sama svoj mojster. Ob pomoči Dragana seveda.

S KONJSKO VPREGO NA IZLET

Ker sta oba rada v naravi in z živalmi, je toliko večja njuna želja urediti kmetijo in od kmetijstva tudi živeti. Tajda je po izobrazbi ekonomist in dobro ve, da mora biti njuna sanjska dejavnost tudi ekonomsko upravičena. Z namenom razvoja kmetije je pustila tudi službo.

Vse, kar delata, delata s srcem, pridnostjo in skrajno resnostjo, saj ob razvoju osnovne dejavnosti reje konj že razmišljata, kako bi temu dodala vrednost. Na robu vasi, kjer sta trenutno uredila hleve za konje, ni možnosti širitve, zato v bližini intenzivno iščeta kmetijo, ki bi jo najela ali kupila. Urediti si želita turistično kmetijo z rejo konj z možnostjo jahanja in vožnje s konjsko vprego, česar se že sedaj rad uči tudi sin Aleksander. Dragan si je želel konjsko vprego, odkar so pri hiši konji, in Tajda mu je to uresničila še pred njegovim 40. rojstnim dnevom. Že dobro leto tako cela družina ob vikendih in prostih dneh spoznava lepote narave okoliških krajev iz maratonke, ki jo vlečeta dve haflingerki. Prav tako se pogosto udeležujejo konjenic ali pohodov s konji.

Tajda in Dragan imata polno idej, kam vse bi lahko svoje goste peljala v sklopu turizma na kmetiji. Ogleda vredni so Turjaški grad, Krvava peč je znana po legendi iz časov turških vpadov, slap kobilji Curek – najvišji slap na Dolenjskem, Gradiški vrh, rimski obrambni zid, Sv. Primož, Veliki Osolnik in druge naravne in kulturne znamenitosti. Hkrati razmišljata tudi o pogostitvi z dobrotami, saj se morajo gostje na takšnem izletu tudi okrepčati. Dragan in Tajda že sedaj svoje najbližje pogosto razvajata s pojedino izpod peke, pečenim odojkom ali drugimi mesnimi dobrotami.