Na spletnem izobraževanju so strokovnjaki, kmetijski svetovalci – specialisti za pridelavo zelenjave in predstavniki posameznih semenarskih podjetij govorili o novostih v semenarstvu zelenjadnic v letu 2024. Za dvig nizke samooskrbe z zelenjavo država spodbuja pridelavo tudi v novem programskem obdobju 2023-2027. V okviru programov SKP so tudi podpore za semenarstvo in ekološko semenarstvo.

V Sloveniji se lahko prideluje in trži semenski material tistih sort zelenjadnic, ki so vpisane v uradni seznam (register) sort v eni od držav članic EU in so vključene v skupne kataloge oziroma sezname sort EU. O nadzoru semenskega materiala poljščin in zelenjadnic, ki ga izvajajo fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je spregovorila Marijana Kos, specialistka za zelenjadarstvo  pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Naknadna kontrola semena poljščin in zelenjadnic je oblika uradnega nadzora  semenskega materiala, s katerim se preveri ali seme, ki se v določenem letu uradno potrdi oziroma trži v Republiki Sloveniji, izpolnjuje predpisane zahteve za trženje. Naknadna kontrola obsega vzorčenje, laboratorijsko preverjanje kakovosti (kalivost, čistost semena, primesi) in preverjanje sortnosti (sortna pristnost in čistost) ter zdravstvenega stanja posejanih vzorcev semenskega materiala na kontrolnem polju.

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v letu 2023 izvedla 67 analiz kakovosti semen vrtnin pri katerih je ugotovila 15 neskladij.

KAOVOSTNO SEME DA KAKOVOSTEN PRIDELEK

Kot je poudarila Kosova kakovostno seme da kakovosten pridelek, še zlasti, če gre za ekološko pridelavo. S semeni se prenašajo številne bolezni in škodljivci, zato je pomembna tehnologija pridelave semena na njivah, vremenske razmere, ki vplivajo na kakovostno dozorevanje semen, čas spravila, dodelava in skladiščenje semena. Z nečistim in okuženim semenom na njivo prinesemo semena invazivnih rastlin, bolezni in škodljivce. Bolezni in škodljivci, ki se prenašajo z okuženim semenom. Bolezni so glivične (Colletotrichum, Alternaria, Botrytis, Cercospora, Tilletia, … ), bakterijske (Xanthomonas, Pseudomonas,…), prenašajo se virusi (mozaik – solatni, kumarični, paradižnikov…) in nematode. Okužena semena vplivajo na slabše kaljenje, zmanjšajo kvaliteto in količino pridelka ter slabše skladiščenje in s takšnim semenom dolgotrajno okužimo njivo. Med pomembnejšimi boleznimi, ki se prenašajo s semeni, so glivične bolezni. Pri čebuli je  to siva plesen čebule, čebulna plesen, ki se najpogosteje prenaša na čebulčku, čeprav so spore lahko tudi na površini semena ter pegavost na čebuli in poru. Pri slednji gliva v obliki spore miruje na površini semena vse do setve, nato kali in raste skupaj z rastlino in jo kasneje napade. Pri korenju se pojavi korenjev listni ožig in črna korenjeva gniloba. Pri rdeči pesi se pojavi pesna listna pegavost, pri čemer se bolezen širi, ko se gliva prenaša tudi na ostankih rastlin in s slabim kolobarjem ter isto gostiteljsko rastlino.  Pri papriki se pojavi antraknoza paprike in siva pegavost listja paprike, pri križnicah pa črna listna pegavost kapusnic, suha trohnoba zelja in piknidij na površini semena.

Okužena semena prepoznamo s črnimi pegami na semenu, semena so razbarvana ali nagubana. Okuženost nam potrdi laboratorijska analiza.

Pri fižolu za seme odbiramo le zdrave stroke z zdravimi zrni.  V fazi zorenja fižola seme lahko napadejo glive vdrtega fižolovega ožiga. Če okužena semena spet posejemo, je okužba zgodnejša, kot prejšnje leto, saj so miceliji glivic že na semenih. Pri krompirju so zaradi okužbe semenskih gomoljev pojavi  črna listna pegavost krompirja, krompirjeva plesen in bela noga. Bakterijske bolezni so pogostejše pri  kapusnicah, to je žilavka in na fižolu ter paradižniku. Virusi so najpogostejši pri paradižniku  in solati (paradižnikov mozaik virus in solatni mozaik virus).

V Sloveniji se v okviru programov Skupne kmetijske politike zagotavljajo podpore za pridelavo semenskega materiala slovenskih lokalnih sort, ogroženih zaradi genske erozije, ter za uporabo teh sort na slovenskih kmetijah. Uvedene so bile tudi podpore za ekološko semenarstvo, do katere so upravičeni pridelovalci, ki se ukvarjajo z ekološko semensko pridelavo. Pridelovalci semena lahko kandidirajo še na ostale podpore, kot so investicije v infrastrukturo in opremo za dodelavo semena ali krepitev sodelovanja v semenarskih verigah.

KALJIVOST SEMENA

Kaljivost semena je odvisna tudi od starosti semena. Do dve leti lahko hranimo seme čebule in pora, peteršilja in korenčka.  Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdlje pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice, redkve in rdeče pese. Seme je treba skladiščiti na mrzlem, suhem in temnem. Kupljene vrečice so originalno (hermetično)zaprte, domače seme vedno hranimo v papirnati embalaži ali blagu, nikoli v PVC vrečicah.

Z novostmi semen zelenjadnic za leto 2024 se je predstavilo več podjetij, ki ponujajo semena oziroma hibride zelenjadnic večjih tujih semenarskih hiš in imajo določena semena tudi v lastnem preizkušanju ali v preizkušanju sovjih kooperantov oziroma pri pridelovalcih. Pri večini vrst zelenjave kot so paprika, paradižnik, kumare, buče, bučke, zelje, jajčevci, solata in druge je kar nekaj novosti. Nekateri hibridi so priporočljivi za pridelavo rastlinjaki, drugi na prostem. Zanimivi so hibridi, ki so odporni za določene bolezni. Pri čebuli prav zaradi prenosa okužbe na čebulčku ponujajo semena.