Lansko leto je bilo na svetovni ravni in v Sloveniji po podatkih Agencije za okolje najtoplejše v zgodovini meritev. Lani so bile pri nas drugo leto zapored rekordno visoke temperature in nadpovprečna namočenost s katastrofalnimi padavinami. Trendi tudi v prihodnje kažejo na segrevanje, zato država pripravlja podnebni zakon in posodobitev nacionalnega energetskega podnebnega načrta za blaženje tveganj in prilagajanje podnebnim spremembam.

Kot je na tiskovni konferenci o podnebnih in hidroloških značilnostih povedal Gregor Vertačnik, vremenoslovec Agencije RS za okolje (ARSO) temperature od leta 1970 v svetu strmo naraščajo. Leto 2023 je bilo najtoplejše leto, zadnjih devet let je bilo najtoplejših devet let v celotnem merilnem obdobju. Nad kopnim se zrak hitreje segreva kot nad morjem, kar se kaže zadnjih 40 let. Kanada, Japonska, Afrika in večji del Evrope, tudi Slovenija, so nadpovprečno tople. Vsi meseci v letu 2023 so toplejši, meseci od junija do decembra pa so bili rekordno topli. Med vzroki za segrevanje je Vertačnik naštel globalno segrevanje, vremenski pojav El Nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, notranjo spremenljivost podnebnega sistema in višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. Vzrok je tudi v izpustih žveplovega dioksida v ladijskem prometu in izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare v ozračje.

Tudi v Evropi je bilo lansko leto drugo najtoplejše leto, predvsem je bil nadpovprečno topel september.

V SLOVENIJI LETO 2023 NAJTOPLEJŠE IN NADPOVPREČNO NAMOČENO

V Sloveniji je 300 merilnih naprav pokazalo, da je bilo leto 2023 najtoplejše, še toplejše od pred tem najtoplejšega leta 2022, najbolj namočeno in povprečno osončeno, je povedal vremenoslovec Anže Medved. Zadnjih 13 let je pri nas nadpovprečno toplo. V zadnjih 50 tih letih je v Sloveniji topleje za dve stopnji Celzija. Tudi glede posameznih letnih časov so bili trije letni časi nadpovprečno topli, zlasti jesen. Ohladitve in s tem tudi pozeba je bila le pomladi. Zelo izstopa jesen, saj sta bila oktober in december rekordno topla, drugi najtoplejši mesec v vsem obdobju meritev je bil tudi september.

Glede namočenosti je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto doslej, najbolj namočeno ostaja leto 2014 in leto 1965, s tem, da je lansko poletje bilo rekordno namočeno s katastrofalnimi poplavami. Leto se je že v januarju začelo z rekordno namočenostjo, medtem ko je snega, vsaj po nižinah bilo malo, osončenost pa je bila čez vso leto povprečna.

Glede hidroloških značilnostih je hidrolog Andrej Golob povedal, da so bile lani slovenske reke za približno tretjino bolj vodnate kot v letih 1991 do 2020. Savinja je bila za 70 %  bolj vodnata kot običajno, izstopa tudi reka Pesnica. Na področju Notranjske, Vipavske in v Slovenski Istri ni bilo poplav, medtem, ko so reka Sava, Drava in Mura pogosto poplavljale, katastrofalne poplave vseh porečij v avgustu. V preteklem letu so značilne hudourniške poplave, ki se bodo najbrž pojavljale tudi v prihodnje. Pretok poplavljenih rek Save, Drave in Mure je bil daleč največji od leta 1981.  

Možnost ponovitev lanskoletnih katastrofalnih poplav obstaja, vendar je povratna doba takšnih poplav vsaj nekaj desetletij če ne več kot sto let, lahko pa se zgodi, da bodo zaradi poplav podobno prizadeti drugi deli Slovenije, je povedal Gregor  Vertačnik

UKREPI ZA BLAŽITEV PODNEBNIH SPREMEMB

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl pravi, da so vsi podatki o najtoplejšem letu razlog za ustrezno podnebno politiko na globalni in nacionalni ravni in nujne ukrepe. Lani predstavljen osnutek podnebnega zakona naj bi bil sprejet čimprej letos. Poleg tega ima država ambiciozne cilje do leta 2030 v okviru nacionalno energetsko podnebnih načrt za zmanjševanje emisij, ki so glavni krivec za segrevanje ozračja. Ker so posledice podnebnih sprememb različne je prenovo energetsko podnebnih načrtov potrebno načrtovati lokalno oziroma regijsko, ki morajo biti usklajeni z nacionalnim načrtom, je povedal Vajgl. V načrtu je vzpostavitev podnebne pisarne, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.

Kaj lahko pričakujemo do konec stoletja? Anže Medved poudarja, da bodo temperature v Sloveniji do konec stoletja zagotovo višje, za koliko pa je odvisno od izpustov toplogrednih plinov oziroma ukrepov, ki jih bomo sprejeli za blažitev podnebnih sprememb. Slovenija ima tri scenarije podnebnih sprememb in v najboljšem se bodo temperature dvignile za stopinjo, v najslabšem za 6° Celzija. Zagotovo bo več suš, več močnih nalivov in s tem povezana hudourniška neurja, manj bo snežne odeje, več bo zimskih padavin. Več bo tropskih noči, ko temperatura ne bo padla pod 20° Celzija in več bo vročih dni, ko bodo čez dan temperature čez 30° Celzija.

Možnost ponovitev lanskoletnih katastrofalnih poplav obstaja, vendar je povratna doba takšnih poplav vsaj nekaj desetletij če ne več kot sto let, lahko pa se zgodi, da bodo zaradi poplav podobno prizadeti drugi deli Slovenije, je povedal Gregor  Vertačnik