Prednost domače zelenjave je kratka pot od njive do krožnika
Ljubljana je imela vedno ruralno okolje, podeželje, kjer se je pridelovala hrana za prebivalce v mestu. Primoževa stara mama je nekdaj svežo zelenjavo vozila s triciklom na tržnico v Ljubljano. Potem je za to skrbel stari ata z motorjem in majhno prikolico, vse dokler niso kupili prvega avtomobila. Danes mama Polonca in Primož še vedno pridelujeta najrazličnejšo zelenjavo na prostem in v rastlinjaku čez vse leto. Dan pred prodajo jo do večera pripravita. In naslednje jutro prodajata na tržnici v Mostah in na prodajnem prostoru pred kulturnim domom v Črnučah.
Na obrobju Ljubljane je bilo nekoč veliko kmetij. Pridelke so vsako jutro peljali na trg in običajno tudi do zadnjega kilograma prodali že v dopoldanskih urah. Na prelomu tisočletja so potrošniki spremenili nakupovalne navade, »rasli« so trgovski centri, tržnice pa so postajale vedno bolj prazne. Potem se je zgodila epidemija. Še pred pa tudi ozaveščanje nekaterih, kako pomembne so kratke verige in domača lokalno pridelana hrana. Danes je na obrobju Ljubljane vrsta kmetij, ki imajo majhne trgovinice na posameznih lokacijah ali na sami domačiji, kamor prihajajo kupci iz Ljubljane in širše okolice po sveže domače sezonske pridelke. Kot je zapisano v Vodniku po ljubljanski lokalni oskrbi Kej za v’s?, je podeželje Mestne občine Ljubljana pljuča, vrt, želodec ter prostor za preživljanje prostega časa. Za Ljubljano je podeželje zelo dragoceno, saj ji ponuja kakovostno hrano pred njenim pragom.
Primož razmišlja o vstopu v ukrep mladega prevzemnika.
IZ MEŠANE V ZELENJADARSKO KMETIJO
Na kmetiji Kopač, po domače pri Lovrencovih, na Pečniku v Črnučah so imeli do nedavnega mešano živinorejsko-poljedelsko-zelenjadarsko kmetijo. Danes mama Polonca in njen sin Primož pridelujeta predvsem zelenjavo. Od skupnih 15 hektarjev kmetijskih površin je približno 13 njivskih. Od tega je 5 hektarjev za pridelavo zelenjave, na ostalih površinah so travniki, koruza, ječmen in še kakšno žito za krmo kokoši in za prodajo.
S pridelavo zelenjave so se pri Lovrencovih ukvarjali že stari starši. Stara mama je vedno prodajala pridelke na tržnici v Ljubljani. Od kmetijstva sta živela tudi Primoževa starša, ki sta kmetijo ves čas posodabljala in jo razvijala. Mama Polonca je po rojstvu četrtega otroka, prvega sina Primoža, ostala doma. Od takrat prodaja zelenjavo na tržnici v Mostah. Med drugim sta že pred 25 leti postavila tudi rastlinjak. Tako sta pridelavo zelenjave podaljšala v pozno jesen in celo čez zimo, saj ima možnost ogrevanja.
Vsekakor sta bila s pomočjo rastlinjaka zgodnja s prvimi spomladanskimi pridelki. Ves čas sta imela tudi lastno vzgojo sadik za vse vrtnine. Žal je lani očeta Antona premagala nepričakovana bolezen in kmetijo je prevzel še ne 30-letni sin Primož. Z mamo Polonco sta ostala sama, ostale tri hčere so že nekaj časa od doma, ena je na Primorskem, dve sta v bližini. Vse tri pa rade pridejo domov, tudi pomagat, ko je dela pri pridelavi ali pripravi zelenjave za trg preveč za dva.
Na prostem je čez zimo štiri do pet različnih sort radiča, ki prenese tudi bolj nizke temperature.
RASTLINJAK ZA VZGOJO SADIK IN PRIDELAVO
Primož je že prej vedel, da bo prevzel kmetijo. Sedaj, ko sta z mamo sama, pa je toliko bolj prepričan, da bo nadaljeval delo svojih prednikov. Strojne opreme je na kmetiji dovolj, treba jo je le posodabljati. Tudi gospodarskih poslopij je dovolj, za kar imata velike zasluge starša, ki sta v kmetijo nenehno vlagala.
V smeri razvoja kmetije razmišlja tudi Primož, seveda ob podpori družine in s ciljem pridelati kakovostno svežo zelenjavo za kupce. Po 25 letih so tako letos obnovili že dotrajan rastlinjak in ga prekrili z novo folijo. Kot vsako leto v njem že raste prva solata, peteršilj, nadzemna kolerabica in blitva. Prvi del prostora pa je kot običajno namenjen vzgoji sadik. Rastlinjak ima možnost ogrevanja na olje, a ga koristijo le v nujnih primerih. Ogrevanje bi to pomenilo prevelik strošek za kmetijo. Prve sadike kupijo, z vzgojo lastnih sadik pa so letos začeli prve dni februarja. Poleti bodo v rastlinjaku kumare in paradižnik. Pridelava paprike se bolje obnese na prostem, saj rastline razvijejo močnejši koreninski sistem in je tako pridelek obilnejši.
VSE LETO BOGATA PONUDBA VRTNIN
Na prostem je Primož že sejal korenček, grah, peteršilj berivko, redkvico. »Sajenje sem opravil pravočasno, tik pred napovedanim dežjem, konec februarja,« pove Primož.
Ponudba kmetije so domače sezonske vrtnine, s katerimi želijo biti na trgu čim prej. Do nove sezone, ki se začne aprila, je v skladiščih in tudi na posevkih še precej jesensko-zimskih vrtnin. V skladiščih je tako še nekaj korenja, kolerabe, repe, čebule, krompirja, česna, rdeče pese, črne redkve in še kaj bi se našlo. Na njivah pa še vedno raste več različnih sort radiča, tudi siljen radič, ki ga sproti pobirajo in silijo po potrebi. Največ ga sicer poberejo novembra in decembra, potem pa vse do aprila. Prav tako v zimskih mesecih v ponudbi ne sme manjkati motovilec, špinača, blitva, peteršilj, ki rastejo v rastlinjaku in na prostem.
Kot nam še pove Primož, se pri vseh vrtninah drži več ali manj preizkušenih in na trgu prepoznavnih sort. V kolikor se kakšna sorta izrodi ali se je treba prilagoditi podnebnim spremembam, upošteva nasvet semenarjev in izbere sorte, ki so čim bolj podobne prejšnjim, a hkrati bolj prilagojene in odporne na vreme, škodljivce in bolezni.
NA TRŽNICAH NAJBOLJŠA PRODAJA OB SOBOTAH
Pred časom je Mestna občina Ljubljana ponudila prostor za prodajo pridelkov v nekaterih četrtnih skupnosti in Primož se je uspešno prijavil za prodajo na tržnici v Črnučah pred kulturnim domom. Poleti prodaja dvakrat na teden, pozimi pa enkrat, ob sobotah. S prodajo je zelo zadovoljen, prav tako tudi mama Polonca s prodajo na tržnici v Mostah. »Razlika med prodajo na tržnici pred leti in danes je velika. Nekoč se je prodalo veliko več. Danes pa gre večina kupcev v trgovske centre, kjer imajo vse potrebno na enem mestu, na tržnico pa prihajajo večinoma starejši, tisti, ki želijo domače pridelke,« pove mama Polonca, ki vseeno poudari, da je prodaja predvsem ob sobotah dobra. Kupci prihajajo tudi na dom, kjer se lahko sami prepričajo, kje in na kakšen način pridelujejo vrtnine pri Lovrencovih.