Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Slovenski ponudniki težko uspejo na javnih naročilih. Pri večini javnih zavodov je še vedno glavno merilo cena. Poleg tega je še vrsta drugih ovir, da na krožnike najbolj ranljivih skupin ne pride lokalno pridelana hrana.  

V zadnjih 15 letih je bilo več občinskih, regijskih in državnih srečanj ter posvetov na temo naročanja živil v javnih zavodih. Srečali so se tisti, ki zakone pripravljajo in jih sprejemajo. Srečali so se predstavniki javnih zavodov vključno z organizatorji prehrane in kuharji ter predstavniki živilsko-predelovalne industrije, zadrug in pridelovalci. A bistvenih sprememb pri naročanju lokalnih živil v javnih zavodih ni.

»Hrana ni strateška dobrina, pač pa strateško orožje. Če bomo večji porabniki lokalne hrane, bomo vsi skupaj veliko naredili za Slovenijo,« je posvet zaključil Branko Tomažič.

O ovirah in težavah, zakaj se na krožnikih javnih zavodov znajde premalo sveže kakovostne lokalno pridelane hrane, so ponovno razpravljali v državnem svetu. Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je spomnil, da je vladi predlagal nujne spremembe. Te bi omogočile večjo prehransko neodvisnost od uvoza, podporo slovenskemu kmetijstvu ter zmanjšanje ogljičnega odtisa pri transportu hrane. Po njegovem mnenju bi bilo treba poenostaviti sistem javnih naročil. Zaradi obsežne birokracije je le-ta pogosto v prid velikim trgovskim sistemom in uvoženi hrani. V zadnjem času je veliko sredstev namenjenih ohranjanju okolja. Pogosto tudi kot destimulacija za kmetijstvo, po drugi strani pa se pozablja na vplive na okolje, ki jih povzroča transport.  

Marjeta Podpečan iz kranjskih vrtcev je že večkrat poudarila, da se že od leta 2011 trudijo, da bi povečali lokalno hrano v vrtcih. Ker dobro delajo, jim tudi uspeva.

NAJPOMEMNEJŠA CENA IN NE KAKOVOST LOKALNIH ŽIVIL

Predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij mag. Janez Rebec je poudaril, da slovenski kmetje in živilsko-predelovalna industrija ter zadruge ponujajo kakovostno hrano s certifikati shem kakovosti. A glavni faktor izbire je še vedno cena.

Slovenija je pri perutninskem in govejem mesu ter mleku samooskrbna. Kljub temu pa pojemo ogromno perutnine iz Ukrajine, govedine iz Litve in svinjine iz Poljske.

Tržna pridelava ekoloških živil v Sloveniji ni zadostna. Javni zavodi so zavezani izpolnjevati zakonodajno. To je zahtevo po naročanju do 12 % ekoloških živil in najmanj 20 % živil iz shem kakovosti. Sicer so v prekršku, zato vse več javnih zavodov kupuje ekološka živila iz uvoza.

Kmetija Globočnik iz Vogelj pri Šenčurju dobavlja jajca več šolam preko izločenih sklopov. Opozarjajo na napake pri oddajanju ponudb. Kmetija je bila neuspešna na razpisu za dobavo jajc iz pašne reje, uspešni pa so bili ponudniki ekoloških jajc iz Avstrije. Težave so tudi pri dobavi majhnih količin jajc podružničnim šolam, ki so oddaljene in za dobavitelja predstavljajo precejšen strošek za transport.

KATALOG ŽIVIL ZA JAVNO NAROČANJE

Barbara Lončarek je predstavila Katalog živil za javno naročanje. Izkazal se je kot odličen pripomoček javnim zavodom za naročanje živil lokalnega izvora in iz shem kakovosti. Katalog omogoča pravilno izdelavo predračuna. V realnem času v odstotkih sporoča dosežene količine ekoloških izdelkov in izdelkov iz shem kakovosti ter doseženo vrednost izločenih sklopov. Javni zavodi lahko s tem pripomočkom poiščejo ponudnike v bližini s pomočjo Google zemljevida ponudnikov. Direktno jim iz aplikacije pošljejo povpraševanje s pomočjo avtomatsko generiranega e-maila, kar omogoča prihranek časa in denarja. Za letos se načrtuje razvoj aplikacije. In sicer v smeri ocenjevanja najugodnejšega ponudnika na osnovi cene, razdalje, shem kakovosti in statusa ponudnika (ali je proizvajalec ali distributer …). Z bazo, ki nastaja v aplikaciji Katalog živil za javno naročanje, se lahko povežejo še druge aplikacije. Na primer vodenje materialnega knjigovodstva, načrtovanje in hranilno vrednotenje jedilnikov, logistika, statistika in uradni nadzor).

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez je poudarila, da je za učinkovito javno naročanje živil pomembno vzpostaviti skupno točko za lažje naročanje in ponudbo lokalnih živil, ki bi bila v pomoč naročnikom in ponudnikom. »Pri tem pa je treba vzpostaviti tudi učinkovitejše povezovanje ponudnikov, kar bi omogočilo večjo količinsko pestrost lokalnih živil.« Poudarila je pomen dviga zavesti o pomenu uživanja lokalne hrane skozi izobraževalni sistem.

S ciljem povečati oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano kakovostno hrano je kmetijsko ministrstvo vladi predlagalo sklic medresorske skupine, ki se bo ukvarjala s tem projektom.

V občini Kranj vprašajo kmete, kaj lahko vključijo v jedilnike njihovih šol, pri transportu in dovozu živil pa imajo pomembno vlogo zadruge,« meni kranjski župan Matjaž Rakovec. 

PRIMERI DOBRIH PRAKS

Da je ovire in težave pri naročanju lokalno pridelane hrane v javne zavode mogoče premagati, že nekaj let potrjuje nekaj primerov dobrih praks. Šole in vrtci v Kranju imajo v kuhinjah vsako leto več živil lokalnih pridelovalcev. Projekt skupnega naročanja živil v 12 javnih zavodih (pridružili sta se tudi šoli v Šenčurju in Cerkljah) je eden najpomembnejših projektov Mestne občine Kranj. S tem podpirajo lokalno pridelavo ter v jedilnike vrtčevskih in osnovnošolskih otrok ter starostnikov uvajajo bolj zdravo in kakovostno hrano.

Kot je povedal župan Matjaž Rakovec, si želijo, da bi v prihodnje v dinamični nabavni sistem (DNS) vstopilo še več lokalnih pridelovalcev in javnih zavodov. Že sedaj pa predpisan delež 12 % ekoloških živil presegajo za 50 %.  Ponudniki lokalnih živil so kmetije (168), podjetja (98) in zadruge (15). Glede na njihovo ponudbo delajo sklope, tudi sklope ekoloških živil. Vse leto je veliko komunikacije med občino. Ponudniki ter organizatorji šolske prehrane, v šolah in vrtcih pa o pomenu zdrave domače hrane izobražujejo otroke in tudi starše.

VEČ MORA STORITI DRŽAVA

V razpravi so se strinjali, da je treba poenostaviti postopke javnega naročanja ter uvesti dolgoročne pogodbe med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil. Zagotoviti je treba tudi ustrezen nadzor nad stalno kakovostjo in varnostjo dobavljenih živil v celotni verigi. Izpostavljena je bila tudi višina zneska, ki se namenja za malico in je subvencionirana s strani države. Za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil je dosedanji znesek prenizek. Javnim zavodom ne omogoča naročanja živil lokalnega izvora, ki so višje kakovosti in posledično tudi dražje. Enako velja za kosila in druge obroke, ki jih pripravljajo javni zavodi, ki so sicer tržna kategorija, a je vseeno stroškovno omejena.

Prav tako je treba več napora in sredstev nameniti ozaveščanju o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane tako živalskega kot rastlinskega izvora za zdravje, s poudarkom na sezonski hrani.

Marko Debeljak, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana: »Pred 20-timi leti je bilo v strukturi potrošnje hrane okrog 50 % hrane slovenskega izvora, v naslednjih letih se je uvoz povečeval in leta 2023 je bilo le še 16 % porabljene hrane pridelane v Sloveniji. Če bo šlo tako naprej, bo leta 2031 slovenski potrošnik imel v ponudbi le še hrano iz uvoza.«