Sadjarji Posavja so na posvetu v Artičah pregledali letino, SOPO in KOPOP ukrepe. Vprašali so se ali stroški pridelave in prihodki zadoščajo za obstoj dejavnosti. Zaradi slabe letine in višjih stroškov pridelave so ekonomski rezultati minule letine sadja slabi.

Sadjarstvo v Posavju je bilo desetletja uspešna panoga, a ima v zadnjih letih vrsto težav. Med največjimi so neugodne vremenske razmere. Ena svetlih točk za sadjarje pa so intervencije v nove tehnologije za prilagajanje podnebnim spremembam in tudi ekološko kmetijstvo. To je v nagovoru poudarila Zdenka Kramar, vodja kmetijskih svetovalcev pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. Roman Žveglič pa je znanemu reku »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran« dodal, da za premagovanje vseh težav v sadjarstvu pa ne bi zadostoval cel boks jabolk.

SOPO IN KOPOP V SADJARSTVU

Kot je povedala Urška Cvelbar iz KGZ Novo mesto, so bili SOPO in KOPOP ukrepi na območju KGZ Novo mesto dobro sprejeti. V ukrepu Ohranjanje biotske pestrosti je bilo vpisanih 399 KMG-MID-ov oziroma 1273 ha. V ukrep Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih pa je vključenih 1284 ha oziroma 703 KMG-MID-ov. V KOPOP ukrep (integrirana pridelava sadja in oljk) je vključenih nekaj manj kot 515 ha sadovnjakov oziroma 64 KMG-MID-ov. Glede na to, da je na območju KGZ Novo mesto sadjarskih površin 940 ha, je to skoraj 55 % vseh intenzivnih trajnih nasadov.

Ob predstavitvi so se ukrepi sadjarjem zdeli dobri in sprejemljivi. Kako pa izgleda po enoletnem izvajanju v praksi, pa je predstavil Žiga Mikolič iz Evrosada. Evrosad je sadjarsko podjetje, ki prideluje sadje v okviru treh enot: Evrosad Krško, Sadjarstvo Blanca in Sadjarstvo Ormož, na približno 330 hektarjih. Jablan je 218 ha, hrušk 35,3 ha, breskve so na 16,6 ha, jagode, slive in češnje zavzemajo nekako po 3 ha, orehi 5,5 ha in ekološka jabolka 51 ha. Kooperanti sadje pridelujejo še na 95 ha ter zelenjavo na 150 ha.

Ekonomika pridelave jabolk, hrušk in breskev letine 2023 je slaba in podpovprečna

V Evrosadu so se odločili za štiri KOPOP ukrepe. Med temi so Integrirana pridelava (podpora je 450 evrov/ha, Uporaba biotehniških metod – konfuzija v jablani in breskve – jablanov in breskov zavijač (podpora je 110 evrov/ha), Lokalne sorte – jablana sevniška voščenka, hruška viljamovka (podpora je181,60 evrov/ha) in Biotično varstvo (podpora je 458 evrov/ha). V shemi SOPO so vključeni v ukrep Ohranjanje biodiverzitete v trajnih nasadih  (podpora je 273,2 evrov/ha). V trajnih nasadih se morata izvajati vsaj dve od treh zahtev, To so v Evrosadovih nasadih zagotovili z življenjskim prostorom za koristne organizme s pomočjo drogov za ptice ter izvajanjem mulčenja in valjanja vsake druge vrste. V prihodnje razmišljajo tudi o vzpostavitvi cvetočih pasov.

VEČ ZNANJA IN NAČRTOVANJA PRINESE VEČ DENARJA

Niso pa v Evrosadu vključeni v druge ukrepe SOPO. Čeprav se jim zdi zanimiv predvsem ukrep Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih (podpora je 312 evrov/ha), precizno gnojenje in škropljenje (podpora je 182 evrov/ha), pri katerem je potrebno uporabiti mehanizacijo za precizno gnojenje in škropljenje z obveznim pogojem GPS naprave in izdelavo gnojilnega oziroma škropilnega načrta, iz katerega je razvidno zmanjšanje porabe gnojil oziroma FFS.

Kot je povedal Žiga Mikolič, je novo programsko obdobje prineslo nekaj novosti in možnosti pridobitve bistveno višjih podpor na hektar kot prej. Potrebno je le nekaj več načrtovanja in znanja. Potrebna je predhodna kalkulacija stroškov in upoštevanje primerov dobrih praks za čim boljšo učinkovitost ukrepov.

ODKUPNA CENA JABOLK 0,50 EVRA ZA KILOGRAM

O stroških pridelave in prihodkih je govorila Barbara Zagorc iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V Sloveniji imamo 4300 ha površin, namenjenih pridelavi sadja, kar predstavlja 0,9 % kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU). Glede na leto 2000 je jablan za tretjino manj (36 % oz. za 1107 ha), breskev pa 70 % manj (644 ha) oz. le še dobrih 200 ha. Na drugi strani so se povečevale površine lupinarjev in jagodičja za petkrat.

Pri cenah sadja so velika nihanja odkupnih cen, predvsem na račun boljših ali slabših letin v Evropi in svetu. V porabi svežega sadja je veliko uvoženega, kar vpliva na cene sadja na domačem trgu. Ekonomski kazalniki pri jabolkih kažejo, da je pokritje stroškov le pri odkupni ceni 0,60 €/kg in pridelku 40 t/ha. Redki so sadjarji, ki so v letu 2023 dosegli pridelek 40 t/ha. Med pomembnimi stroški so ureditev nasada (69.000 €), od tega je strošek mreže proti toči 43 % oziroma dobrih 30.000 €/ha. Po ocenah modelnih kalkulacij so se cene pri pridelavi jabolk v povprečju dvignile za 7 %. Najbolj sos e dvignili stroški naprave sadovnjakov (+7 %), stroški sredstev za varstvo rastlin (+2 %), stroški domačega dela so višji za 9 %, najetega pa 12 %. Pomembno višji so bili tudi stroški gnojil (+21 %), ki pa imajo v strukturi stroškov le približno 2-odstoten delež.

37.000 ton jabolk lanske letine je le tretjina povprečja zadnjih petih let.

POVPREČNI HEKTARSKI PRIDELEK JABOLK 18,9 T/HA

Zaradi manjše ponudbe jabolk letine 2023 so cene v jesenskih mesecih narasle in so bile za dobro tretjino višje. Povprečni hektarski pridelek namiznih jabolk (intenzivni nasadi sadja) je znašal je 18,9 t/ha. To je drugi najmanjši pridelek v obdobju 2018–2022 (2021: 11,0 t/ha). Sadjarji naj bi v intenzivnih nasadih ob še nekoliko manjši površini (–3 %) obrali le približno 37.000 ton jabolk. To je za tretjino pod povprečjem zadnjih petih let, ki pridelavi sadja večinoma niso bila naklonjena.

VISOKA CENA BRESKEV NE POMAGA, ČE NI PRIDELKA

Pri breskvah je pri pridelku 20 t/ha, ročnem obiranju in takojšnji prodaji v embalaži brez skladiščenja izračunana odkupna cena 1,04 evra za kilogram. A tudi visoka cena pridelovalcem ne pomaga, če ni pridelka. Letina breskev 2023 je bila bistveno slabša od predhodni let.

Po ocenah KIS je bil hektarski pridelek v intenzivnih nasadih s 3,4 t/ha za 60 % manjši kot v letu prej . To je drugi najmanjši pridelek do sedaj (2021: 1,4 t/ha). Zaradi krčitve nasadov (–6 %) in zelo slabe letine je bil skupni pridelek breskev 60 % manjši. Dosegel le približno tretjino povprečnega pridelka zadnjega petletnega obdobja. Zaradi zelo majhne ponudbe so se odkupne cene namiznih breskev zvišale na 1,7 evra/kg. To je 40 % več kot v povprečju zadnjih petih let.

HRUŠK ZA PETINO MANJ

Površina intenzivnih nasadov hrušk se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 8 %,. Tudi letina hrušk v intenzivnih nasadih je bila slaba. Nabrali so približno 2.600 ton hrušk, kar je približno petino manj kot v letu prej. Odkupne cene namiznih hrušk so bile v jesenskih mesecih za okrog tretjino višje. Ekonomski rezultati pri pridelavi namiznih hrušk naj bi bili slabši kljub višjim odkupnim cenam.