22. marca obeležujemo svetovni dan vode, 23. marca pa svetovni dan meteorologije. Na Agenciji za okolje so pripravili dogodek z vsebinami in predavanji strokovnjakov o pomenu vode, vremena in podnebnih sprememb.

Dan voda obeležujemo na podlagi pobude, nastale v letu 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju. Prvič smo ga v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN obeležili leto dni pozneje,  leta 1993. Svetovni dan meteorologije, obeležuejmo v spomin na 23. marec 1950, ko je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, medvladna organizacija in posebna agencija v okviru OZN.

Nagovora na dogodku ARSO sta imela mag. Mojca Dolinar, stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji ter državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.

Kot je povedala mag. Mojca Dolinar v Združenih narodov  leta opozarjajo na najbolj pereče probleme v zvezi z vodami, podnebjem in vremenom. Naš planet je na robu. Za stanje podnebja velja rdeče opozorilo, saj je leto 2023 zaznamovalo več rekordov, ki so povezani s posledicami podnebnih sprememb. Opozorilo velja tudi za Slovenijo, saj smo že več let priča dolgotrajnim sušam. Zgodil se je požar na Krasu in lani številna neurja s točami, vetrom in katastrofalne poplave v avgustu. Vsi ti dogodki nas silijo v ukrepe blažitve in prilagoditve. Letošnji svetovni dan voda nosi geslo Voda za mir, saj je lahko voda orodje za mir ali sproža konflikte. Zaradi podnebnih sprememb se številna območja na svetu spopadajo s pomanjkanjem vode in sušami. Če pride do pomanjkanja vode ali celo do onesnaženja, pa lahko pride do napetosti med skupnostmi.

Slovenija velja za dobro namočeno državo, a kljub temu imamo zaostrene sušne razmere  in to vpliva ne le na vodne vire, pač pa tudi na kmetijstvo, na pridelavo hrane in s tem na prehransko varnost.

Uroš Vajgl je spomnil, da je pred 30-timi leti stopila v veljavo okvirna konvencija ZN o spremembah podnebja. Leta 1992 se je smatralo, da so podnebne spremembe afriški problem, danes pa jih čutimo vsi. Poročilo Evropske okoljske agencije o tveganjih v EU opozarja, da so predvsem južne evropske države pred velikim tveganjem za posledicami podnebnih sprememb. Med temi je tudi Slovenija.

Med tveganji so motnje v energetskih sistemih zaradi suše in vročine, težave v gospodarstvu in kmetijstvu zaradi pomanjkanja vode, težave v celotnem ekosistemu in življenjskem prostoru ljudi zaradi morebitnih požarov. Tveganja so kritična, zato je potrebno ukrepanje, je poudaril Vajgl.

EKOLOŠKO STANJE VODA

Podnebne spremembe z vedno pogostejšimi ekstremnimi hidrološkimi dogodki vplivajo tudi na stanje voda. V času poplav lahko pride tudi do kemijskega in fekalnega onesnaženja voda ter povečanega spiranja hranil in organskih snovi v vode.

Vodotoki, ki so v letu 2023 poplavljali v večjem obsegu, so bili onesnaženi s komunalno in industrijsko odpadno vodo (kofein, sredstvo za osebno nego, aditivi v hrani, zdravila, repelenti, mehčala v plastiki, anti korozivna sredstva, …)., ponekod tudi s pesticidi, je povedala mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, vodja sektorja za kemijsko stanje. V Meži v Podklancu je bila povišana vsebnost svinca (Pb) in kadmija (CD) glede na predhodne vzorce v letu 2023. Povišana vsebnost Pb zaznana tudi v Dravi in ostalih merilnih mestih vsebnost težkih kovin kot običajno, vendar mejna vrednost ni bila presežena od dovoljene.

Dobrega stanja ne dosega 14 vodnih teles in podzemnih voda. Razlog za nedoseganje dobrega stanja:

• Ledava, Ščavnica, Ledavsko in Gajševsko jezero: metolaklor,
• Kobiljski potok: kobalt, metolaklor, terbutilazin
• Velika Krka: kobalt,
• Hudinja: sulfat,
• Velenjsko jezero, Paka; mobilden in sulfat,
• Krupa PCB, Temenica: cink in kobalt.

Pesticidi niso več tako pogosto prisotni v podzemni vodi kot pred leti. Leta 2022 pesticidi preseženi na šestih merilnih mestih. Večjo problem predstavljajo nitrati. Standard kakovosti za nitrat je bil v letu 2022 presežen na 20 merilnih mestih (11,6 %).

Ekološko stanju voda v Sloveniji je predstavila dr. Nataša Dolinar, vodja sektorja za ekološko stanje voda. V sušnem obdobju, nazadnje leta 2022, se vode pregrevajo in presihajo tudi tam, kjer ni pričakovano. Zato prihaja do poginov rib in drugih organizmov, prekomerne razrasti alg in strupenih cianobakterij. Kemijsko in ekološko stanje voda v Sloveniji v glavnem ni dobro. Reke v vzhodnem delu Slovenije ne dosegajo dobrega stanja zaradi pesticidov, obremenjenosti s hranili ter hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. Slednja sta tudi sicer glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda po vsej Sloveniji.

97 % vodnih teles v porečju Mure ni v dobrem ekološkem stanju. Razlog je v trofičnosti, saprobnosti in HM spremenjenosti ter splošne degradiranosti, je povedala dr. Nataša Dolinar. Najboljše ekološko stanje imajo vode v zahodni Sloveniji.

V podzemni vodi je slabo kemijsko stanje določeno za vodna telesa Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v Dravski kotlini tudi atrazin. 

MERJENJE SUŠE

Evropa se sooča z naraščajočo ranljivostjo pred sušo, ki ima velike posledice na vodooskrbo, gospodarstvo in ekosisteme. Tudi v Sloveniji so suše postale pogostejše. Zadnja leta 2022 je povzročila neposredno škodo v kmetijstvu v višini okoli 148 milijonov evrov. Čeprav se po slovenski zakonodaji škode zaradi suše uradno beležijo le v kmetijstvu, se negativni vplivi pojavljajo tudi v drugih sektorjih, je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu. Suše v Evropi so pogostejše in obsežnejše, imajo močno negativne posledice po celotnem ozemlju EU. Suše v Sloveniji so bile leta 2003, 2007, 2011-2012, 2017-2020, 2022-2023 in tudi v začetku leta 2024 (celotna vzhodna Slovenija). Povprečne letne gospodarske izgube v EU zaradi suše naj bi bile v vrednosti 8,36 milijarde evrov. Brez ukrepanja in omejitve globalnega segrevanja za 4 °Celzija se ocenjuje, da bo to stalo 60,2 milijarde evrov.

Evropska baza vplivov suše po sektorjih:

• kmetijstvo 33 % (enoletne poljščine 21%, živinoreja 7 % in trajni nasadi 5%),
• ekosistemi 8 %,
• vodooskrba 27 %,
• rečni promet 8 %,
• energija HA 3 % in

Spletno orodje za spremljanje suše je sušomer, ki tedenskega spremlja podatke Podatki iz 22.februarja 2024 kažejo, da je po celotni severovzhodni Sloveniji vključno s Celjskim bil topel januar. Ekstremno topel je bil februar (4 do 6 stopinj nad povprečjem 1991-2020. Moker je bil januar (187 %), suh februar (40 do 60 %) glede na povprečje 1991-2020, visoko izhlapevanje in zgodnja vegetacija. Dejstvo je, na kmetijske rastline ne vplivajo le vremenske razmere, pač pa tudi tip tal, kultura-sortiment, agrotehnični ukrepi, prilagoditve tekom sezone in usmeritev kmetovanja.

Evropski observatorij za sušo je vzpostavil monitoring sušnih kazalnikov. Vendar “evropski” pogled ne zajame ustrezno stanja v majhnih, ter reliefno in podnebno raznolikih državah, kot je Slovenija. Zato nacionalni sušni monitoring, ki ga izvaja Agencija za okolje  in objavlja rezultate na portalu “Sušomer”, igra pomembno vlogo.

Agencija spremlja sušne razmere v treh delih vodnega kroga (tla, površinske vode, podzemne vode) s prilagojenimi kazalniki na podlagi razpoložljivih podatkov. Zgodnje zaznavanje sušnih razmer omogoča tedensko spremljanje stanja zadnjih 7 oz. 30 dni, kar vključuje tudi vremenske razmere.

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RASTLINSKO PRIDELAVO

V okviru podnebnih spremembam je rastlinska pridelava hrane pod velikim pritiskom. Najpomembnejši tovrstni vplivi pa vključujejo spremenjene padavinske režime in vremenske ekstreme, kot so suša, poplava in toča. Z daljšanjem rastne dobe se spreminjajo tudi prezimovalne razmere in tveganje za pozebo. Povečana je nevarnost obstoječih škodljivcev kot tudi za novih invazivnih vrst. Mag. Zala Žnidaršič je predstavila možne načine prilagajanja kmetijstva in agroklimatske kazalnike. Ti lahko pomagajo pri izboljšanju razumevanja delovanja agroekosistemov v pogojih spremenjenega podnebja. Tveganje pred pozebo oziroma sušo lahko zmanjšamo z oroševanjem oziroma namakanjem. V Sloveniji je 7.940 hektarjev od skupnih 200.000  hektarjev kmetijskih zemljišč namakanih, čeprav je možnosti za namakanje bistveno več.

OCENA PODNEBNIH SPREMEMB DO KONCA 21.STOLETJA

S projektom  »Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja« poskušajo oceniti, kako se bo podnebje v Sloveniji spreminjalo, glede na različne scenarije izpustov toplogrednih plinov. Temperatura bo naraščala neglede na scenarij, je povedal klimatolog Anže Medved.

Za dodatno stopinjo bi se dvignila po scenariju, ki sledi Pariškemu podnebnemu sporazumu. Po najhujšem scenariju pa tudi do šest stopinj Celzija. Ker zrak pri višji temperaturi vase sprejme več vodne pare, se bo povečala količina padavin. Večje padavine bodo pozimi, medtem ko bomo v poletnem času imeli tako leta z daljšim suhim obdobjem, kot tudi leta z močnejšimi nalivi. Z višanjem temperature bo v zimskem času večina teh padavin padla v obliki dežja in ne snega. S tem se bo število dni s snežno odejo drastično zmanjšalo. Daljša suha obdobja v poletnem času bodo povečala verjetnost za nastanek suš. Padavine, ki pa bodo nastale v poletnem času, bodo nastale v obliki močnejših nalivov. To pomeni večjo verjetnost za nastanek hudourniških poplav. Takšne padavine naredijo kar nekaj škode in ta voda hitro odteče, tako da ne izboljša sušnega stanja tal.