Za večjo odpornost na podnebne spremembe je napovedovanje vremena, predvsem izdaja napovedi in opozoril, ena najpomembnejši nalog Agencije za okolje. Izvaja se v okviru operativne prognostične službe, ki neprestano spremlja razmere in izvaja naloge obveščanja. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih ali nevarnih vremenskih in hidroloških razmer objavi opozorilo.

Andrej Golob, hidrolog, vodja oddelka za splošne napovedi je povedal, da so meritve in opazovanja temelj za izdajo opozoril. Meritve in opazovanja pa Agencije za okolje pridobiva z lastne merilne mreže ter mednarodnih izmenjav, ter rezultatov prognostičnih modelov. Le-te prognostiki na podlagi svojega znanja in izkušenj ter medsebojnega posvetovanja ovrednotijo in določijo najverjetnejši razvoj dogodkov v prihodnosti. 

Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samega vremenskega pojava izredno pomembna še predvidljivost le-tega in učinek, ki ga ima pojav na ljudi, naravno in grajeno okolje. Zanesljive in pravočasne napovedi zagotavljajo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja, ki vključuje Civilno zaščito, gasilske organizacije ter drugim strokovnim službam.

HIDROLOŠKO IZSTOPAJOČI LETI 2022 IN 2023 NA POVRŠINSKIH VODAH

Mag. Maja Koprivšek je izpostavila spremenljivost letne vodnatosti rek, ki so jo ponazorili s hidrološko izstopajočima letoma 2022 in 2023. Leto 2022 je bilo izredno sušno, po slovenskih rekah se je pretakalo za tretjino manj vode kot običajno v primerjalnem obdobju 1991–2020. Nasprotno je bilo leto 2023 izredno vodnato, po slovenskih rekah pa se je v povprečju pretakalo za eno tretjino več vode kot običajno.

Leto 2022 je bilo tretje najmanj vodnato, leto 2023 pa tretje najbolj vodnato od leta 1981 naprej. Pretekli leti potrjujeta aktualne projekcije podnebnih sprememb, ki napovedujejo veliko medletno spremenljivost pretokov.

Razlike bodo še posebej izrazite poleti, ko bodo zaradi višjih temperatur in povečanega izhlapevanja daljša obdobja nizkovodnega stanja, hkrati pa se bodo ob pričakovani večji intenziteti padavin povečale konice pretokov. Pozimi pa lahko zaradi večjega deleža dežnih padavin pričakujemo večjo vodnatost rek ter manj zaloge vode v snegu za pomlad.

Leta 2022 je bila vodnatost vseh rek po Sloveniji podpovprečna, najmanj vodnate so bile reke na južne Primorskem. Leta 2023 so  bile vse reke nadpovprečno vodnate, največjo vodnatost pa so dosegle reke v porečjih Savinje in Drave.

KOLIČINE PODZEMNE VODE V LETIH 2022 IN 2023 – DVA ESKTREMA

Stanje podzemnih voda je predstavil dr. Peter Frantar, vodja oddelka za hidrogeološke analize in modeliranje. Podzemna voda je v Sloveniji glavni vir pitne vode. V letih 2022 in 2023 sta bila tudi na podzemnih vodah dva ekstrema. Leta 2022 s hidrološko sušo, leto 2023 pa je bilo izredno namočeno. Hidrološka suša leta 2022 je bila posledica majhnih količin snega ter podpovprečnih količin padavin v spomladanskem obdobju. Predvsem na zahodu države je bilo zelo suho, zato so bili vodostaji gladin vodonosnikov čez poletje in jeseni izredno nizki, oziroma smo ponekod dosegli rekordno nizke gladine. Podobna je bila situacija tudi na izvirih, ki so imeli zelo majhno izdatnost, kar se je odrazilo pri problemih s preskrbo s pitno vodo.

Ravno obratno je bilo v letu 2023. Običajno stanje količin podzemnih voda je bilo v prvi polovici leta, večja količina padavin v poletju in jeseni pa je vodila v visoke vodostaje v drugi polovici leta. Na marsikateri vodomerni postaji smo imeli rekordno visoke gladine, prav tako pa je bila tega leta izdatnost izvirov nadpovprečna.