V Ribogojnici Natura v Želimljah Andrej Škoberne goji najbolj zahtevne in tudi najbolj cenjene postrvi, kot so potočna zlatovčica, slovenska avtohtona jezerska postrv in sulec. Kvaliteta vode, v kateri vzrejajo postrvi, poleg vrhunske hrane zagotavlja ribam edinstven in prepoznaven okus.

Andrej Škoberne ljubezen do rib in živali nasploh goji že od mladosti. Z vzrejo akvarijskih rib in drugih vodnih živali se je pričel ukvarjati že pred več kot dvajsetimi leti. Takrat je imel polno osvetljenih akvarijev in v njih tisoče barvitih ribic, ki so krasile med drugim tudi njegovo trgovino za male živali na Škofljici. Ljubezen do rib je vedno rasla in v zadnjih letih dobiva končno podobo v obliki ribogojnice v naravi.

Pred dvanajstimi leti sta z ženo Anito kupila hišo z dovolj zemlje in z izvirom vode v neposredni bližini v gozdu. Izvir vode in zgodovina ribogojstva sta bila dovolj tehtna razloga, da sta domačijo kupila. Prav tukaj je namreč že leta 1908 prof. Ivan Franke zgradil ribogojnico oz. vališče in uspešno vzrejal mladice. Sledila je gradnja več ribnikov, ki so bili med drugo svetovno vojno uničeni. Pomen ribogojstva v teh krajih pa dokazuje spominska plošča, ki jo je leta 1979 postavila Ribiška Zveza Slovenije. Ob tej hiši je danes Ribogojnica Natura Andreja Škoberneta.

ČISTA VODA JE POGOJ ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE IN CENJENE POSTRVI

Ribogojnico sta z veliko dela Andrej in Anita zgradila sama. Potrebno je bilo opraviti precej gradbenih del, da sta očistila povsem zaraščen travnik, ga zravnala, predvsem pa je Andrej uredil strugo potoka, katerega izvir je le slabih 100 metrov stran v vzpenjajočem se gozdu. Po petih letih pridobivanja potrebne dokumentacijo sta začela z gojenjem postrvi, in sicer sprva le za lastno porabo. Z nabavo še dodatnih bazenov, ki sta jih kupila od Biotehniške fakultete v Ljubljani, pa tudi za prodajo.

V večini ribogojnic pri nas gojijo sladkovodne ribe, predvsem toplovodne krape ali hladnovodne postrvi šarenke. Andrej se je poleg šarenk odločil za gojenje bolj zahtevnih vrst postrvi, to so avtohtona jezerska postrv, potočna zlatovčica in sulec. Šarenka ima del lososovih genov, zaradi česar je marsikatera rdeče barve in zraste do teže 30 dkg že v enem letu. Sulci, jezerske postrvi in zlatovčice pa potrebujejo veliko bolj čisto vodo in dalj časa priraščajo. Šarenke so tudi sterilne in se ne drstijo, medtem ko so jezerska postrv, zlatovčica in sulec v osnovi povsem divje ribe.

Le dobrih deset metrov teče del potoka mimo svoje struge, torej v ribogojnico, in se potem vrne nazaj v svojo strugo ter v dolini izlije v Želimeljščico.

Zaradi bližine izvira in neokrnjene narave imajo Škobernetovi odlične pogoje za gojenje omenjenih postrvi. Čisto vodo v ribnikih oziroma bazenih pa zagotavlja ustrezen sistem v njih. Ribe vzrejajo v manjših bazenih s sistemom stalnega odvajanja nečistoč, kar pomeni, da ribe živijo kot v naravnem tolmunu v popolnoma čisti vodi, polni kisika. Bazeni so narejeni tako, da se tudi mulj vseskozi izpira v usedalnik, tako da v bazenih ni nobenih iztrebkov. Voda ima vse leto 12 do 15 °C, torej optimalno temperaturo za gojenje postrvi, ki ne sme presegati 20 °C. »Voda je čista, polna kisika in mrzla, zato so ribe zdrave,« pove Andrej Škoberne, ki nenehno skrbi tudi za čiščenje struge potoka.

ALARMI ZA VODOSTAJ IN PRETOČNOST VODE

Od izvira do zajetja voda s sabo prinese veliko listja in vejevja, ki ga je treba odstraniti in vodi narediti prosto pot. Če v bazenih ni pretoka vode, hitro začne padati kisik, še zlasti pri postrvih in če so ribe majhne in imajo večjo frekvenco dihanja ter porabijo več kisika. Zato ima Andrej od zajetja do bazenov urejene zalogovnike, preko katerih gre voda tudi skozi mrežo, ki zaustavi ves neželen naravni material, v naslednjem pa tri sonde, ki beležijo nivo vode in sprožijo alarme, če nivo vode in pretočnost padata. Od prvega do tretjega alarma je tako dovolj časa, da odmašijo pretočnost. Če so napovedana neurja, mora biti Andrej ves čas ob ribogojnici, saj hudourniki lahko v kratkem času naredijo veliko škode.

Če je napovedano neurje, mora biti ribogojec ves čas ob ribogojnici in v pripravljenosti. Kajti če se sproži alarm, mora nemudoma ukrepati.

ZA KAKOVOSTNE RIBE TUDI KAKOVOSTNA HRANA

Poleg naravnih danosti, kot je neokrnjen izvir kakovostne vode, je pomembna tudi kakovostna hrana za ribe, brez kakšnih koli nenaravnih dodatkov. V krmi je za vsako vrsto rib posebej izračunan odstotek beljakovin, vitaminov in mineralov, zato dobijo ribe še bolj optimalno hrano kot v naravi.

Ribe prodajajo porcijsko, to je v povprečju s težo 250 do 300 gramov. Razlika med posameznimi vrstami postrvi je tudi v priraščanju. Bolj zahtevne potrebujejo dalj časa, oa zrastejo od mladice do konzumne velikosti. Zlatovčice in jezerke rastejo dve leti do velikosti, do katere zraste šarenka v enem letu, ki posledično tudi veliko manj poje. Sulec raste še počasneje. Med poznavalci je meso zlatovčice cenjeno kot najboljše izmed vseh postrvi. Jezerska postrv pa je nekje vmes.

VEČJA JE POSTRV, BOLJŠEGA OKUSA JE

In velja, da večja, kot je postrv, boljšega okusa je. Večkrat kdo reče, da je jedel postrv, ki je imela preveč kosti. Seveda, saj je jedel porcijsko ribo, ki ima manj mesa, zato se marsikomu zdi, da ima več kosti. Najboljše ribe imajo vsaj pol kilograma. Pri Škobernetovih imajo poleg osmih bazenov še poseben ribnik za t. i. kapitalce. V tem ribniku so večje ribe, stare 3 leta in več ter s težo 3 do 4 kilograme. Takšne ribe dajo tudi fileje in kotlete, zato so tudi dražje.

Največ dela je s čiščenjem alg, sploh v času, ko so nad bazeni le mreže proti ptičem, ne pa tudi mreže za senčenje.

Večino rib, ki so zaradi načina gojenja zelo kakovostne, prodajo na domu. Za razliko od drugih sladkovodnih rib nimajo priokusa po mulju, kar potrošniki hitro ugotovijo in se ob nakupu rib in ogledu ribogojnice tudi na lastne oči prepričajo. Zaenkrat prodajajo le sveže ribe, razmišljajo pa tudi o predelavi s filiranjem, prekajevanjem in izdelavo namazov ter drugih delikatesnih jedi. 

RIBOGOJNICA S STATUSOM »PROSTA BOLEZNI«

Ribogojnica Natura je v fazi pridobivanja evropskega statusa »prosta bolezni«, kar traja od dve do štiri leta. Pridobitev statusa je za ribogojnico tudi velik strošek, saj je treba na lastne stroške v analizo poslati 300 rib letno. Škoberne je prepričan, da bodo status pridobili, saj kupujejo mladice od Zavoda za ribištvo, Ribogojnice Vodomec in Ribiške družine Bled, vse to so ribogojnice s statusom »prosta bolezni«. Tudi vse analize, ki so jih opravili do sedaj, so bile negativne glede vseh bolezni.

In zakaj v slovenskih vodotokih, tudi v Želimeljščici, ni več toliko rib, kot jih je bilo nekoč?  Škoberne razloge pripisuje neustrezni državni politiki urejanja voda. Večino vodotokov se je zreguliralo, ogradilo s kamni, tolmuni so zasuti, zgradili so visoke neprehodne pregrade, kar ribam onemogoča, da se umaknejo v višje, hladnejše predele. Zato so nekatere hladnovodne vrste rib začele poginjati, tudi postrvi, vključno s sulcem. Ker se ribe nimajo kam skriti, so izpostavljene še ribojedim pticam, kot so kormorani, siva in bela čaplja, raca žagarica, rečni galebi …Poleg tega so potoki onesnaženi, ponekod se vanje izteka neurejena kanalizacija.

Po zakonodaji se od leta 2018 lahko v vodotoke vlaga le ribe iz ribogojnic, ki imajo potrjen status »prosta bolezni«. Ker se je zakonodaja pridobivanja tega statusa v zadnjih letih spremenila, ga večina ribogojnic nima, zato je tudi poribljavanje oteženo.

KMALU PRIDELAVA ZELENJAVE NA AKVAPONIKI

Anita in Andrej poleg reje številnih domačih živali skrbno obdelujeta tudi svoj zelenjavni vrt. Andrej, po izobrazbi strojnik, že dela na tem, da bo vodo iz ribogojnice povezal s pridelavo v visokih gredah v rastlinjaku in od tam nazaj v potok.