Naloge upravljanja s Triglavskim narodnim parkom, edinim narodnim parkom v Sloveniji, so na enodnevnem obisku spoznavali dijaki 3. letnika programa naravovarstvo Biotehniškega centra Naklo. Zaradi neugodne vremenske napovedi so dan namesto na Pokljuki preživeli v Infocentru Triglavska roža na Bledu.

Po prvotnem načrtu bi morali dijaki 3. letnika programa naravovarstvo na Pokljuki urejati Pokljuško pot in naravovarsteve vsebine spoznavati v praksi, so zapisali v sporočilu za javnost Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka. Žal so morali zaradi deževne vremenske napovedi zadnji četrtek v maju izvedbo in vsebino dejavnosti spremeniti. Več kot 20 dijakov je tako dan preživelo v družbi strokovnjakov Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), in sicer v Infocentru Triglavska roža Bled.

O ZGODOVINI IN AKTUALNIH IZZIVIH

Dijakom je Mojca Pintar, ki je v JZ TNP zadolžena za okoljsko vzgojo, najprej predstavila stalno razstavo v centru. Tako so izvedeli veliko o zgodovini tega območja. Spoznali so tradicionalne dejavnosti, ki so vplivale tako na podobo kot poimenovanje krajev. Izvedeli so več o živalih in rastlinah v Triglavskem narodnem parku. Ob tem so pokazali tudi veliko svojega znanja s tega področja. V Triglavskem narodnem parku uspeva kar 10.000 živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi tudi 19 rastlin, ki so endemične za Julijske Alpe.

Pogovarjali so se tudi o podnebnih spremembah, ki močno vplivajo na številne rastlinske in  živalske vrste. Na primer belka, katere perje se pozimi obarva belo, je v zimi brez snežne odeje na rjavi travnati podlagi lahek plen plenilcev. Ogledu razstave in pogovoru je sledil še ogled predstavitvenega filma Triglavskega narodnega parka.

NAMEN ZAVAROVANJA JE PREVLADA JAVNEGA INTERESA NAD ZASEBNIM

Andrej Arih, vodja oddelka za varstvo narave v JZ TNP, je dijakom predstavil naloge upravljavca z edinim narodnim parkom v Sloveniji, Javnega zavoda Triglavski narodni park. Spregovoril je o stanju in trendih naravovarstva v Sloveniji. Opozoril je, da v tem parku veljajo najvišji standardi naravovarstva pri nas.

Triglavski narodni park je preplet kulturne krajine in divjine. Namen zavarovanja pa je prevlada javnega interesa nad zasebnim, je med drugim izpostavil Arih. Predstavil je projekte in izzive s terena. Predavanje se je razvilo v zanimivo debato med predavateljem in dijaki. Nekaj dijakov celo živi v Triglavskem narodnem parku, nekateri pa so ali bodo v zavodu opravljali tudi obvezno prakso.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Triglavski narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. 

DIJAKI SO RAZMIŠLJALI O VLOGI PRI OHRANJANJU PARKA

Dijaki so bili počaščeni, da so dan lahko preživeli v družbi strokovnjakov, ki skrbijo za ohranjanje edinega narodnega parka v naši državi. Razmišljali so, kako bi tudi sami kot posamezniki lahko pripomogli k njegovemu ohranjanju. Kot so dejali, bi se lahko pogosteje udeleževali ozaveščevalnih vsebin in druge ozaveščali tudi sami. Pridružili bi se lahko popisovalcem vrst na terenu in prostovoljskim akcijam, preverili, ali bi se lahko s svojimi dejavnosti priključili tudi projektom,…

Z vsebinami, ki so jih dijaki spoznavali, sta bili zadovoljni tudi profesorici Biotehniškega centra Naklo, ki sta dijake spremljali. Kot je povedala Marjeta Vovk, učiteljica biologije in strokovnih modulov naravovarstva v Biotehniškem centru Naklo, dijaki tudi sicer precej znanja in spretnosti s svojega področja dobijo zunaj učilnic. Takšen celodneven stik s strokovnjaki pa ima zanje posebno vrednost. Tako iz prve roke izvedo, kako strokovnjaki doživljajo posamezne izzive v prostoru.

Javni zavod Triglavski narodni park vsako leto preko javnega razpisa dodeljuje pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju TNP.  

NOVI PRISTOPI OLAJŠALI DELO NA KMETIJAH

Novi pristopi v kmetijstvu so kmetom olajšali delo in povečali količino pridelka. Pogosto pa so s tem porušili naravno ravnovesje in ogrozili preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na tradicionalno kmetijsko krajino. Naravne danosti območja Triglavskega narodnega parka z okolico so manj primerne za izrazito intenzivno kmetijstvo. To močno zmanjšuje vrstno in krajinsko pestrost, a negativni vplivi sprememb rabe prostora so kljub temu vidni. Mozaičnost kulturne krajine v parku zato predstavlja bogastvo z biodiverzitetnega in estetskega vidika.

Lastniki zemljišč, predvsem kmetje, se pogosto znajdejo v precepu med dobičkom, birokratskimi pritiski in lastnimi željami ter pogledi, kaj in kako bi bilo prav. Ker je treba preživeti, odločitve najpogosteje temeljijo na materialni plati. Pa vendar je nujno, da skuša človek z naravo ostati v sozvočju. Le gospodarjenje, ki upošteva potrebe tudi drugih živih bitij ter spoštuje naravne danosti in omejitve, je lahko trajnostno, torej dolgoročno uspešno.

Konec leta 2016 je Ekoregija Julijske Alpe prejela priznanje za trajnostni razvoj turizma v zavarovanem območju. Listina je pomembno priznanje za opravljeno delo in hkrati model upravljanja zavarovanih območij kot trajnostnih turističnih destinacij. Leta 2020 sta bila listina za trajnostni razvoj in certifikat za čezmejno sodelovanje uspešno podaljšana do leta 2024. 

LIFE SEMENSKA BANKA

Javni zavod TNP izvaja tudi več projektov, v katerih so vključeni prebivalci oziroma kmetje, ki živijo in delajo na območju. Eden izmed takih projektov je Projekt LIFE Semenska banka oziroma Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ. Nosilec projekta je Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije, partnerji pa Javni zavod TNP; Kmetijski inštitut Slovenije, Notranjski regijski park in Javni zavod Krajinski park Goričko.

Projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU. In sicer so to suhi travniki z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo. V projektu bodo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov. Zasnovali bodo tri varstvene ukrepe za pridelavo avtohtonega semenskega materiala in obnovo travišč. Vključeni bodo v nacionalno kmetijsko politiko po letu 2027.

Travniki so na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok).

Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bodo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala. Vključili bodo tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen) in videoklipi. Prav tako bodo tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti. Projekt se je začel leta 2021 in bo trajal do 2026.