Kmetijski svetovalci, specialisti za zelenjavo, pridelovalci in drugi so se v juniju srečali na strokovnem srečanju na Posestvu Podgrad  v Praprečah pri Vranskem. Med drugim so govorili o kakovosti in podaljševanju svežine pridelkov s pomočjo pobiralne obdelave z vročo vodo.

Prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete je predstavil rezultate pilotnega projekta, v katerem z vročo vodo podaljšajo svežino pridelkov. Pomakanje sveže nabrane zelenjave v toplo ali vročo vodo se ne zdi pravi način, da bi omogočali daljše skladiščenje. A če se to opravi pravilno, se zelenjavi podaljša svežina. Kot primer je prof. dr. Vidrih omenil bučke potopljene v vročo vodo, katere temperatura je 40 ° Celzija za 25 minut ter skladiščenje pri 4 ° Celzija ter potapljanje kumar v vodo, ki ima 50 ° Celzija vsaj za 5 minut. Tako kumare kot bučke so dalj časa ohranile svežino.

Kmetje običajno namakajo prepozno in takrat preveč. V predavanju o tem, kako pravilno namakati, da bodo pridelki zdravi in obilni ter da ne bomo izpirali hranil in zaščitnih sredstev iz prsti je predaval Luka Žvokelj iz BF. Predstavil je novo opremo in sisteme, ki omogočajo precizno namakanje. 

PRIDELAVA KURKUME

O pridelavi kurkume je govoril Igor Škerbot iz KGZ – Zavoda Celje. Trenutno vso kurkumo uvažamo, a bi jo, podobno kot ingver, lahko gojili tudi v Sloveniji. Potrošniki so za domačo pridelano kurkumo pripravljeni odšteti precej več kot za uvoženo, zato predstavlja njena pridelava dobro tržno priložnost. Kurkuma najbolje uspeva v toplem, vlažnem podnebju in na dobro odcednih, rodovitnih tleh

Pogoji za pridelavo kurkume:

-pH med 5,5 in 6,5;

-tla bogata z organsko snovjo;

-rahla, zračna tla; temperatura tal in zraka med 20°C in 30°C;

-april – oktober/november (cca 8 mesecev);

-vlažna tla in zrak.

V prehrani se kurkuma uporablja za pripravo slanih kot sladkih jedi, za napitke, kot naravno barvilo in kot superživilo z znanstveno dokazanimi protivnetnimi učinki in splošnim ugodnim učinkom na zdravje. Po okusu je kurkuma blago pikantna, malce grenka, jedka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče. Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija. Kurkumo uporabijo tudi kot barvilo za hrano, da jo obarvajo rumeno. Uporabljajo jo za barvanje sirov, jogurtov, solatnih prelivov in celo margarine ter gorčice. S kurkumo pa lahko pobarvate tudi pirhe. Kurkuma je tudi odporna cvetoča rastlina, ki jo uporabljajo tudi dekorativno v cvetličarnah.

KAKO POSTATI KMET NA MALI POVRŠINI

Tržno vrtnarstvo je priložnost za manjše kmetije. Gregor Hribar iz podjetja Čarna je predstavil pilotni projekt o energetsko učinkoviti pridelavi zelenjave. Tržno kmetijstvo, pridelava zelenjave in sadja na majhnih, a intenzivno obdelanih površinah, omogoča zaslužek iz pridelave hrane tudi kmetom, ki nimajo velikih površin, nimajo mehanizacije ali ne želijo investirati vanjo.

Pri opraševanju je pogosto spregledana vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto učinkovitejši kot medonosna čebela. Nekateri oprašujejo tudi v slabem vremenu, torej v mrazu, dežju in vetru, ko medonosna čebela ni dejavna. Doc. dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo, je predstavil kako narediti vrt in polja bolj privlačna za divje opraševalce, s tem povečati možnost oprašitve in pridelka.

O trženje zelišč – kaj prinaša trženjski center, je govorila mag. Nataša Ferant iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije). Med drugim je poudarila, da je zelišča oziroma čaje iz zelišč potrebno uvesti v šole in vrtce.

Alexandra Waldmann iz podjetja Čarna je predavanla tudi o tem, kako lahko slovenski svetovalci in kmetovalci preko neobičajnega projekta dobijo znanja iz uglednih tujih ustanov, kot so Univerza v Wageningu ali Agroscop iz Švice. Ključni koraki so kmetijski sistemi, ki sprejemajo načela agroekologije, tj. ki temeljijo na naravnih procesih, ekoloških načelih in socialno-ekoloških povratnih učinkih, ki spodbujajo ta načela. Trajnostno kmetovanje zahteva usposobljene kmete. Morajo spremljati ekološke razmere, sprejeti kompleksnost in obvladovati spremembe

ZELENI ZABOJČEK

Zeleni zabojček ima za sabo že 15 let izkušanj. Zeleni zabojček je prvi in najstarejši dobavitelj zabojčkov na domove. Gregor Hribar iz podjetja Čarna je govoril o tem, kako delajo, kakšne težave imajo, kako kmetje sodelujejo s trgovcem, kako skupaj načrtujejo pridelavo in ali so pri tem uspešni, kakšno kakovost pridelkov pričakujejo in ali so že obogateli (in zakaj ne). Trenutno ima Zeleni zabojček 6 zaposlenih. Prodajo za približno 450.000 evrov pridelkov na leto. Imajo deset glavnih dobaviteljev in 60 sezonskih . 2/3 je domačih pridelkov, od maja do decembra več kot 90% zelenjave. Med težavami je omenil pomanjkanje domačega sadja, razen jabolk.

Projekt Mikrozelenje od semena do krožnika je predstavil Boštjan Kristan iz KGZ – Zavoda Maribor. Pridelava mikrozelenja je priložnost za povečanje tudi v zimskih mesecih, ko je manj druge sveže zelenjave.

Sarah in Martin sta kmetovalca, ki sta se po večletnem nabiranju izkušenj na različnih kmetijah po Evropi lani odločila, da se ustalita v Planini pri Sevnici. Tam bosta razvijala kmetijo s tržno pridelavo zelenjave in sadja. V predstavitvi je Sarah Turrin govorila o tem, kako po Evropi, s poudarkom na Franciji, kjer so te prakse razvite in raznolike, kmetje sodelujejo med seboj in kako izmenjujejo svoje izkušnje in znanje.

Tilen Praprotnik iz Vegerile je predstavil Združenje za celostno regenerativno kmetijstvo ter kako preživeti s kmetovanjem ob čim večjem upoštevanju naravnih vzorcev in procesov pozitivno prispevati k celotni naravi. Kmetijska politika in regulativa ni prilagojena tržnim vrtnarjem, ki kmetujejo na zelo majhnih površinah, a na njih lahko dosegajo velike prihodke. Tomislav Gjerkeš meni, da je sodelovanje tržnih vrtnarjev za večjo prepoznavnosti in veljavo n