Pred dvajsetimi leti in več je bilo pri nas, predvsem na Vipavskem, Goriškem in tudi v Istri, več kot 500 hektarjev breskev, v zadnjih letih jih širom države ni več kot 150. Pridelka je zaradi neorganiziranega odkupa, težav v pridelavi in vremenskih pogojev, predvsem toče, pozebe, suše, vsako leto manj. Nekateri pridelovalci so letos obiranje zaradi dežja in toče zaključili vsaj teden dni prej. Klub temu ocenjujejo, da je letošnja letina nadpovprečna.

Mag. Urška Klančar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica meni, da je breskev le še 100 do 150 hektarjev, večino tega še vedno na Primorskem. Največ breskev je v Vipavski dolini, manj v Goriških brdih, nekaj tudi v slovenski Istri. Vedno pogostejše suše, prekinitev odkupa s strani ajdovskega Fructala in številne težave pri pridelavi so razlogi, da so številni pridelovalci v Vipavski dolini in tudi Goriških brdih breskove nasade zamenjali za trte ali druge sadne vrste.

Kot svetuje mag. Urška Klančar, se je treba pri izbiri lege za breskev, ki je zahtevna sadna vrsta, izogibati zatišnih in nižinskih leg. Zaradi zgodnjega cvetenja je občutljiva za pozebo, ne mara zastajanja vode v tleh in če je le možno, je ne sadimo na isto mesto, kjer je predhodno že rasla breskev. Pozorni moramo biti tudi pri izbiri podlage, ki pomembno vpliva na rast in dober pridelek. Če se le da, izbiramo bolj robustne sorte, ki so prilagojene našim okoljskim razmeram. Za breskev je nujna hladilnica za skladiščenje.

2,50 do 3,50 evra za kilogram je cena breskev na kmetijah ali lokalnih tržnicah.

Letošnja letina breskev je nadpovprečna, saj se je breskev izognila pozebi, razloži mag. Urška Klančar. Nekaj težav je povzročalo predvsem obilno junijsko deževje, ki je onemogočalo obiranje predvsem zgodnjih sort. Vsako leto je precej težav z boleznimi in škodljivci. V letošnji sezoni so pridelovalci imeli največ težav z breskovo listno kodravostjo in navadno sadno gnilobo ter breskovim zavijačem in marmorirano smrdljivko.

MLADI NASAD BRESKEV NA KMETIJI KLOBAS NAD IZOLO

Valter Klobas iz Polja pri Izoli je eden redkih, ki se je pred nekaj leti odločil za obnovo nasadov breskev. Obnovo starejšega nasada je delal v dveh delih. Prvi del je sadil pred petimi leti, drugi pred dvema. Skupaj sta tako dva hektarja breskev, del je že v polni rodnosti, drugi del bo čez kakšno leto ali dve. Čeprav mu mladi, ki so sicer zaposleni, še pomagajo, dvomi, da bodo po 12 do 15 letih, ko bo nasad ponovno potreben obnove, imeli voljo, da bodo s sadjarstvom nadaljevali.

»Pri pridelavi breskev so številne težave, veliko je bolezni in škodljivcev, učinkovitih zaščitnih sredstev pa ni in še draga so,« pove Valter Klobas. Spomni se, da so pred desetletji imeli breskve na sedmih hektarjih, pridelke pa prodajali po vsej Jugoslaviji, vse do Sarajeva. Zadnje normalne letine se Valter spomni pred štirimi leti, ko so pobrali osem do devet ton. Lani je bila pozeba in pridelka je bilo le polovica od normalne letine, letos je breskev še manj. Nekaj škode je na že odprtih cvetovih naredila sodra. Obiranje zgodnjih sort je onemogočalo nenehno deževje in na koncu je sezono zaključila toča konec junija. Z obiranjem so tako končali vsaj teden dni prej, poškodovane breskve pa so le še poslastica za čebele.

Kmetija Klobas je vinogradniško-sadjarska. Poleg breskev imajo še nekaj manj kot šest hektarjev vinogradov. Breskve prodaja več ali manj stalnim strankam. S prodajo ni težav, saj povpraševanje zelo presega njihov ponudbo.

V BRDIH BODO OBIRALI ŠE TEDEN ALI DVA

Na sadjarski kmetiji Drnovšček iz Vedrijana pri Kojskem v Goriških brdih imajo breskve na slabem hektarju. Z letošnjo letino so zadovoljni. »Dež je dober, saj breskve rabijo veliko vode,« pove Jordan Drnovšček. Prve zgodnje breskve so začeli obirati že v začetku junija, zadnje pozne v juliju. Če bo vreme ugodno in ne bo prevelike vročine, jih bodo obirali še teden ali dva. Breskove nasade imajo v hribu, zato večjih težav s kodravostjo tudi letos kljub veliko dežja niso imeli. Takšna lega nasada omogoča večjo zračnost in veter tudi po dežju liste hitro osuši in tako prepreči pojav bolezni. Več težav so imeli s škodljivci, predvsem z marmorirano smrdljivko, ki jim je povzročila bistveno več redčenja in čiščenja deformiranih plodov. Kljub temu Jordan ocenjuje, da bodo letos na slabem hektarju pobrali vsaj 10 ton breskev. Če bo vreme ugodno še v naslednjih dveh tednih, bodo mogoče pobrali celo do 15 ton.

V LETU 2023 HEKTARSKI PRIDELEK LE 3,4 TONE

Letina breskev 2023 je bila po ocenah statistike slabša od leta prej. Po prvih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije je bil hektarski pridelek v intenzivnih nasadih s 3,4 t/ha za 60 % manjši kot leto prej in drugi najmanjši do sedaj (2021: 1,4 t/ha). Zaradi krčitve nasadov (–6 %) in zelo slabe letine je bil skupni pridelek breskev za 60 % manjši kot v letu prej in je dosegel le približno tretjino povprečnega pridelka zadnjega petletnega obdobja. Manj breskev kot v letu 2023 so v intenzivnih nasadih pridelali le še v letu 2021, ko je nasade prizadela spomladanska pozeba.

Zaradi zelo majhne ponudbe breskev so se v letu 2023 po podatkih SURS odkupne cene namiznih breskev zvišale. V obdobju julij–avgust so jih odkupovali v povprečju po 1,7 evra/kg, kar je 29 % več kot v enakem obdobju preteklega leta in za 40 % več kot v povprečju zadnjih petih let. Po ocenah modelnih kalkulacij je bilo pri pridelavi namiznih breskev v letu 2023 gibanje stroškov podobno kot pri jabolkih (+8 %), medtem ko so bile odkupne cene višje (+29 %). Ekonomski rezultati pri pridelavi namiznih breskev so bili kljub višjim odkupnim cenam zaradi rasti stroškov pridelave, v povprečju nižjih proračunskih podpor in predvsem zaradi izredno slabe letine v povprečju slabi.

Pridelava breskev in nektarin v Sloveniji

Leto	Površina v ha	Pridelek v t	Povprečni pridelek v t/ha
1991	641	5.921	9,2
1995	727	7.650	10,5
2000	737	11.193	15,2
2005	643	12.481	19,4
2010	442	6.926	15,7
2015	317	5.554	17,5
2020	245	2.016	8,2
2021	237	325	1,4
2022	231	1.952	8,5
2023	221	1.022	4,6

ZGODOVINA PRIDELAVE BRESKEV PRI NAS

Od začetkov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja do danes je bila pridelava breskev vedno relativno intenzivna. Sadjarji so se izobraževali na goriški kmetijski šoli in v Italiji (Massalombarda, Firenze, Pistoia) in pridobljeno znanje prenesli v prakso doma. Po drugi svetovni vojni je bilo širjenje nasadov bliskovito, v nekaj desetletjih so z breskvijo posadili ogromne površine, med drugim tudi večji del Biljenskih gričev. Pridelava srednje poznih in poznih sort je količinsko naraščala z odkupom za Fructal. Z leti so se ob sejancu vinogradniške breskve pojavile tudi druge podlage, primerne za bazična in sušna tla ter ponovno sajenje. Prišle so (predvsem iz ZDA) na novo požlahtnjene sorte breskev, ki so nadomestile starejše sorte. Pridelovanje breskev v zadnjih dveh desetletjih žal upada, razlog je predvsem neurejen odkup, tuja konkurenca in posledična neekonomičnost pridelave.

Odkup breskev s strani Fructala se je od leta 2011, ko je podjetje prevzel srbska družba Nectar, vsako leto zmanjševal. V Fructalu pa pravijo, da vsako leto odkupijo vse količine breskev, ki so na razpolago, se pa v zadnjih letih soočajo z izzivi pri zagotavljanju odkupnih količin.« V zadnjih nekaj letih smo odkupili manjše količine predvsem zaradi vremenskih vplivov, kot so toča, neurja in pozebe, v preteklem letu pa nismo odkupili niti kilograma breskev, saj je toča uničila celoten pridelek. Izdelek Vipavska breskev smo že v letu 2021 bili primorani umakniti iz trga, takrat je celoten pridelek uničila huda pozeba,« pravijo v Fructalu.  Srbija je v zadnjih letih zelo povečala nasade breskev in zagotovo ajdovsko podjetje dobi srbske breskve veliko ceneje, kot bi jih pri nas.