Javna služba nalog genske banke v živinoreji (Javna služba) izvaja Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji. Ta je pripravljen v skladu z Globalnim načrtom ohranjanja živalskih genskih virov in so ga v letu 2007 sprejele države članice FAO. Koncesijo za Javno službo v Sloveniji ima od leta 2001 naprej Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji za obdobje 2024–2030 je dolgoročni program ukrepov. Program zagotavlja varstvo in ohranjanje posamezne vrste, pasme in linije domačih živali v Sloveniji. Kot so zapisali dr. Metka Žan, mag. Danijela Bojkovski in Tina Flisar iz Javne službe nalog genske banke v živinoreji, je cilj ohranjanje vseh pasem domačih živali, ki se redijo na območju Slovenije. Poseben poudarek je na avtohtonih pasmah v avtohtonem (izvornem) okolju ter pasem domačih živali v izvornem okolju (in situ in vivo ohranjanje) oz. izven okolja, v katerem so nastale (ex situ in vivo in ex situ in vitro ohranjanje), za vsako pasmo domačih živali. Cilj je med drugim tudi ustanavljanje in delovanje genskih bank v živinoreji. Cilj je prav tako ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji.

14 PRIZNANIH AVTOHTONIH PASEM

Od leta 2021 imamo v Sloveniji priznanih 14 avtohtonih pasem, ki jih redimo za kmetijstvo in prehrano. Na nacionalni ravni jih ima osem kritično stopnjo ogroženosti. To so vse štiri pasme konj: slovenski hladnokrvni konj, lipicanski konj, posavski konj in bosanski planinski konj; tri pasemske ovce: istrska pramenka, belokranjska pramenka in bovška ovca, ter drežniška koza. Med ogroženimi pasmami so cikasto govedo, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca in oplemenjena jezersko-solčavska ovca ter štajerska kokoš. Med avtohtone pasme živali, ki ni ogrožena, spada še kranjska čebela.

SEJEM NOVE GENERACIJE NA AGRI 2024

Javna služba sodeluje na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra vse od leta 2010. Obiskovalce ozavešča o pomenu ohranjanja avtohtonih pasem domačih živali skozi njihovo predstavitev na sejmu ter promocijo, z različnimi delavnicami in izdelki. V letu 2024 nadaljujejo zgodbo iz preteklih let in vključujejo mlade rejce ter podeželsko mladino (»sejem nove generacije«). V razstavnem prostoru je bil urejen prostor, namenjen najmlajšim obiskovalcem sejma – otroški kotiček. Otroci so tako spoznavali avtohtone pasme domačih živali skozi različne promocijske materiale, kot so pobarvanke, karte Črni Peter in igra spomin z motivi avtohtonih pasem. Kotiček je bil obdan s povečanimi fotografijami vseh štirinajstih slovenskih avtohtonih pasem in z živimi živalmi, ki pasme otrokom še bolj približajo.

Promocija lokalne hrane, prirejene s slovenskimi avtohtonimi pasmami, je ključna za njihovo ohranitev in razstava je odlična priložnost za informiranje in ozaveščanje potrošnikov. Rejci, ki redijo slovenske avtohtone pasme domačih živali, se ukvarjajo s prirejo mleka, mesa, volne in medu ter s predelavo v različne izdelke, s katerimi se predstavljajo na stojnicah. Izdelki avtohtonih pasem so postali prepoznavni v gastronomski in kulinarični ponudbi, kjer je vedno večji poudarek na lokalni hrani. Nenazadnje bo dolgoročno ohranjanje avtohtonih pasem mogoče doseči le z njihovo trajnostno rabo.