Na 17. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (MOAA), ki je potekala med 17. in 27. avgustom v Vassourasu v Braziliji, je slovenska astronomska ekipa s svojim uspehom postavila zgodovinski mejnik. Slovenski tekmovalci Peter Andolšek, Žan Arsov, Aleš Rus, Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) in Žiga Vučajnk (I. gimnazija v Celju) so se na olimpijadi pomerili v konkurenci 236 dijakinj in dijakov iz 53 držav z vsega sveta.

Peter Andolšek je ponovil svoj lanskoletni uspeh in postal skupni zmagovalec olimpijade ter prejel zlato medaljo. Poleg tega njegov žlahtni uspeh krasi še posebna nagrada za najboljši dosežek na teoretičnem delu tekmovanja. Zlato medaljo je osvojil tudi Žan Arsov, ki je zasedel zavidljivo 9. mesto. Aleš Rus in Žiga Vučajnk sta prejela srebrni medalji, Patricia Király pa pohvalo. Slovenska ekipa se je s tem zavihtela med najboljših pet ekip na svetu. Mentorja ekipe sta bila Dunja Fabjan in Vid Kavčič. Uspehi mladih slovenskih astronomov in astronomk niso naključni. So sad dolgoletnega dela večje skupine mentorjev in predanih pedagogov, še posebej Andreja Guština. S svojim načrtnim delom v teh letih so ustvarili vzpodbudno okolje, v katerem se lahko mladi razvijajo in izkažejo svoj potencial. Slovenska ekipa se je na pobudo Andreja Guština olimpijade prvič udeležila leta 2013 v Grčiji. Pomeni, da se je letos olimpijade udeležila že dvanajstič.

PETER IMA ŠTIRI ZLATE MEDALJE

V tem času so dijaki dosegli izjemne uspehe: 7 zlatih, 14 srebrnih, 10 bronastih medalj in 17 pohval. Poleg tega pa je slovenska ekipa v dvanajstih letih udeležbe na olimpijadi proslavljala kar tri absolutne zmage, kar je doslej uspelo le še Indiji in Romuniji. Še več, Peter Andolšek je z letošnjim letom postal edini tekmovalec v zgodovini MOAA. Skupaj je osvojil kar 4 zlate medalje. Za uvrstitev v astronomsko olimpijsko ekipo morajo tekmovalci prestati obsežen izbirni postopek, ki ga vsako leto organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije. Dijaki najprej tekmujejo na šolskem in državnem tekmovanja iz astronomije za Dominkova priznanja. Najboljše uvrščeni se udeležijo dodatnih priprav in izbirnega tekmovanja.

Petra Andolška je astronomija zanimala že, ki je vstopil v prve razrede osnovne šole oziroma že v vrtcu. brati se je naučil zelo zgodaj in je pri petih letih že vedel koliko lun ima posamezni planet. “Zanimive so že osnove, ko pogledaš luno, vidiš mene in veš kako delujejo letni časi. Potem sem z matematiko in predvsem fiziko svoje zanimanje in vedenje o astronomiji še poglabljal in nadgrajeval,” pove Peter. »Astronomija je zelo obsežna, stvari na nebu se premikajo, večinoma gre za znanje in izkušnje v astronomskem aspektu.«

PETER ANDOLŠEK IZ KMETIJE ANDOLŠEK Z VELIKIH POLJAN

Andolškovi z Velikih Poljan pri Ortneku v občini Ribnica so poleg uspešnih karier, družbene aktivnosti na številnih področjih, predvsem in tudi kmetje. Jože in Anita Andolšek s svojimi tremi otroki, Katjo, Petrom in Samom, v vseh teh letih uspešno vodita in razvijata majhno hribovsko kmetijo. Predvsem Jože, ki je leta 2008 bil tudi mladi gospodar leta in je leto kasneje kmetijo od svojih staršev tudi prevzel, je kmetijo s trdim delom in znanjem prilagajal razmeram in jo razvijal.

Danes imajo več kmetijskih zemljišč, ki so bolj rodovitna, v hlevih in na pašnikih več živine z bistveno manj dela kot so ga imeli pred leti. Ob pomoči starih staršev obdelujejo 30 hektarjev površin. Od tega je osem hektarjev njiv, ostalo so travniki, in 70 hektarjev gozda. V hlevih oziroma na pašnikih je okrog 80 glav govedi pitancev. V teh letih so zemljo ves čas kupovali in jo agromeliorirali. Tako so iz nekoč enega hektarja njiv prišli na osem hektarjev.

Vedno, ko je prišel k hiši bager, so otroci vedeli, da se bo začelo pobiranje kamnov s kamnitega kraškega sveta, pove oče Jože Andolšek. Plast rodovitne zemlje je tanka, veliko je neravnega sveta. A z melioracijami, torej z nanosom zemljine v grape, z dodatkom povsem po naključju dobavljene neoporečne organske snovi v obliki drobnih kokosovih vlaken in moke iz olupkov kokosovih orehov s strani lokalnega podjetja, jim je uspelo tla narediti bolj rodovitna.

Z več kot 15 timi zamenjavami ali dokupom zemljišč jim je uspelo združiti več parcel v pethektarski in trihektarski kompleks. Znotraj teh kompleksov danes na več njivah uspešno pridelujejo koruzo in druga žita ter krompir. Z vmesnimi ozelenitvami pa skrbi, da se rodovitna zemlja ohranja tudi za v prihodnje.

»GREŠ ŽIVINO FUTRAT ALI SE GREŠ UČIT?«

Mlada teleta kupujejo od okoliških kmetov in jih spitajo do dveh let starosti, ko jih prodajo Postojnskim mesninam. Okrog domačije in tudi med njivami je skupaj dva hektarja travniških sadovnjakov. Tam rastejo tako stara kot tudi mlada drevesa jabolk, hrušk, sliv in orehov. Predvsem iz jabolk naredijo odličen jabolčni sok, ki ga prodajajo vse do Ljubljane. Velik del prihodka je z gozda, saj letno posekajo 600 do 800 kubikov lesa. Na treh zgradbah imajo elektrarno, ena je za lastno porabo, elektrika drugih dveh se prodaja.

Na kmetiji delajo vsi, tudi Jožetovi starši. Le-ti in tudi Jože in Anita so otrokom dali na izbiro: greš futrat ali se greš učit? Tako je bilo enkrat futranje, drugič učenje,. Reultat pa je, da so vsi uspešni, imajo delovne navade in poleg obveznosti še veliko svojih hobijev. Jože in Anita sta poleg rednih služb in dela na kmetiji aktivna v več lokalnih društvih.

Oba in tudi otroci so člani gasilskega društva na Velikih Poljanah. Jože je še predsednik Gasilske zveze Ribnica in poveljnik regije Ljubljana 2. Ta zajema južni del od Grosuplja do Kočevja. Oba z ženo plešeta pri Folklorni skupini Grmada, ki deluje v okviru Turističnega društva Grmada na Velikih Poljanah.

Vsi otroci so tudi pevci in glasbeniki. Najstarejša Katja študira na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Peter, ki ga zanimajo matematika, fizika in astronomija in bo oktobra šel v prvi letnik na Fakulteto za matematiko in fiziko. Samo je v devetem razredu osnovne šole in je najboljši učenec šole. Kattja se je že večkrat predstavila kot solistka in citrarka, Peter igra klavir in orgle, Samo pa harmoniko. Peter igra orgle tudi v cerkvi, kjer večina družinskih članov tudi poje v zboru. Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, je bil prepričan, da so planeti note, ki igrajo simfonijo, zaključi Peter, svetovni prvak v znanju astronomije in astrofizike.